Generalizirana anksioznost: Opis primera in rešitve

Če ste pogosto zaskrbljeni brez razloga, je morda generalizirana anksioznost pravi izraz za vaše težave.

To je duševna motnja, pri kateri ste nenehno v skrbeh, teh skrbi pa ne morete nadzorovati.

Zdravniki postavijo diagnozo generalizirane anksioznosti, če vsaj šest mesecev večino dni občutite zaskrbljenost.

Morda ste na zaskrbljenost navajeni in mislite, da takšni pač ste. Pogoste skrbi vključujejo vaše zdravje, denar, družino ali delo.

Čeprav ima glede tega vsakdo kdaj skrbi, vas nenehno razmišljanje o najslabšem scenariju lahko ovira pri normalnem življenju.

Če imate generalizirano anksioznost, imate morda tudi kakšno drugo duševno zdravstveno stanje, kot je depresija.

Opis primera razmišljanja

“Od nekdaj sem se počutil, kot da se v moji glavi nenehno dogaja orkan vseh mogočih skrbi.

Vsakdanje stvari, ki se zdijo drugim nepomembne, so zame vir nenehne tesnobe. Ko se zjutraj zbudim, se moje misli takoj začnejo ukvarjati z vsemi možnimi scenariji, ki bi lahko šli narobe tisti dan.

Kaj če zamudim avtobus?
Kaj če se moj šef razjezi zaradi nečesa, kar sem pozabil storiti?
Kaj če se mojemu otroku v šoli zgodi nekaj slabega?

Pogosto se počutim, kot da sem ujet v lastni glavi, nenehno analizirajoč in predvidevajoč najslabše možne izide. Težko se osredotočim na delo ali uživam v družbi prijateljev, saj so moje misli vedno zasedene s skrbmi.

Ponoči ležim buden, premišljujoč o vsem, kar bi lahko šlo narobe naslednji dan.

Iskanje pomoči je bilo težko, saj me je bilo sram, da sem tako zaskrbljen zaradi stvari, ki se zdijo drugim tako običajne. Vendar sem s časom spoznal, da ni sramu v iskanju pomoči in da z pravim zdravljenjem lahko živim bolj uravnoteženo življenje.”

Kaj povzroča generalizirano anksioznost?

Generalizirana anksioznost se lahko razvije, kadar ne morete uspešno obvladovati psihičnega stresa.

Motnja je genetska, vendar ni jasno, zakaj nekateri ljudje zbolijo, drugi pa ne. Raziskovalci so dokazali, da imajo pri tem vlogo predeli možganov, ki nadzorujejo strah in anksioznost.

Simptomi generalizirane anksioznosti se lahko pojavijo kot:

• stranski učinek zdravila ali zlorabe substanc
• povezani so lahko tudi z zdravstvenimi stanji, kot je hipertiroidizem, zaradi katerih se poveča količina hormonov. Zaradi tega je lahko odziv telesa močnejši
• družinski ali okoljski stres
• ali pa kronične bolezni in obolenja

Kakšni so simptomi?

Če imate generalizirano anksioznost, verjetno veste, da je vaša anksioznost močnejša, kot je primerno za dano situacijo, vendar kljub temu ne morete prenehati z neutemeljenimi pomisleki.

Čeprav se simptomi pri vsakem posamezniku razlikujejo, so v nadaljevanju navedeni najpogostejši:

• težave s spanjem ali zbujanjem ponoči, [odličen vodič o tem]
• tresenje,
• trzavica,
• napete mišice,
• glavoboli,
• razdražljivost,
• potenje,
• vročični oblivi,
• vrtoglavica,
• težko dihanje,
• slabost,
• pogosto uriniranje,
• cmok v grlu,
• utrujenost,
• slaba koncentracija,
• plašljivost,
• nezmožnost sprostitve. [vir]

Simptomi generalizirane anksioznosti so lahko podobni drugim duševnim motnjam. Diagnozo naj vam vedno postavi zdravnik.

Generalizirana anksioznost se začne postopoma, običajno v otroštvu ali mladostništvu, lahko pa tudi v odraslosti. Pogostejša je pri ženskah, pogosto pa je tudi genetska.

Kako se diagnosticira?

Generalizirano anksioznost vam diagnosticira zdravnik ali psihiater oz. psiholog. Lahko vam pomaga ugotoviti, ali so vaši simptomi povezani z drugo težavo. Simptomi generalizirane anksioznosti se pojavljajo večino časa vsaj šest mesecev.

Kako se zdravi generalizirana anksioznost?

Vaš zdravnik bo pri oblikovanju načina zdravljenja upošteval vaše splošno zdravje in druge dejavnike.

Zdravljenje lahko vključuje:

• zdravila,
• svetovanje (kognitivno vedenjska terapija ali psihoterapija),
• vaje proti stresu,
• sodelovanje s terapevtom za izboljšanje veščin obvladovanja,
• spremembe življenjskega sloga za zmanjšanje stresa in izogibanje kofeninu,
• pomaga lahko tudi prenehanje kajenja ter uživanja drog ali alkohola.

Več o: Alkoholu in vplivu na psiho, nespečnost

To počnemo lahko redno, a vzame malo časa:

Redna telesna aktivnost, če se le da v naravi. Seveda ni vsak letni čas primeren zato. Že daljši sprehod naredi nekaj za našo dobrobit.

Različne meditacije in tehnike sproščanja prav tako lahko naredijo čudo. Najdi morate nekaj kar vam ustreza. Poizkusiti morate nekaj stvari oz. delavnic in boste sigurno našli nekaj, kar se vam ne zdi popolnoma “trapasto”.

Zdravila

Psihiatri imajo na voljo različne antidepresive, benzodiazepine, antipsihotike in antihistaminike. Tako kot pri tehnikah sproščanja je tudi tu mogoče dobro preizkusiti še eno zdravilo poleg tistega prvega. Morda vam bo bolj ustrezal.

Pri nespečnosti sem pisal o vseh teh tabletih. Če vas zanima več o njih.

Podporne skupine

Udeležba v podpornih skupinah ali branje knjig o obvladovanju anksioznosti lahko pomaga nekaterim ljudem razumeti in obvladovati svoje simptome.

Naslednji koraki

Nasveti, s katerimi boste imeli največ koristi od obiska pri zdravniku:

• Zavedajte se razloga za obisk in svojih želja,
• pred obiskom si zapišite vprašanja, ki vas zanimajo,
• s seboj vzemite nekoga, ki vam lahko pomaga postavljati vprašanja in si zapisati, kaj vam bo zdravnik svetoval,
• med obiskom si zapišite ime diagnoze in vsa morebitna nova zdravila, načine zdravljenja ali teste. Prav tako si zapišite vsa nova navodila, ki vam jih da zdravnik,
• zavedajte se, zakaj vam je bilo predpisano novo zdravilo in kako vam bo pomagalo. Pozanimajte se tudi o stranskih učinkih,
• pozanimajte, ali je mogoče vašo motnjo zdraviti na drugačen način,
• pozanimajte se, zakaj vam je bil priporočen test ali poseg in kaj bi lahko rezultati pomenili,
• vedite, kaj lahko pričakujete, če ne boste jemali zdravil,
• pozanimajte se, kako lahko kontaktirate zdravnika, če boste imeli vprašanje.

Časovnica plana za okrevanje

1. teden: Diagnostični pregled

• Obisk pri zdravniku ali psihiatru za diagnozo in oceno simptomov
• Opravite potrebne teste in preiskave

2. teden: Načrt zdravljenja za generalizirano anksioznost

• Posvet z zdravnikom za določitev načrta zdravljenja
• Začetek jemanja predpisanih zdravil, če je to potrebno

3.-4. teden: Začetek terapije

• Začetek kognitivno-vedenjske terapije (KVT) ali druge oblike psihoterapije
• Učenje tehnik za obvladovanje stresa in anksioznosti

5.-8. teden: Spremembe življenjskega sloga

• Vključitev redne telesne vadbe v urnik
• Prehranske spremembe, kot je zmanjšanje vnosa kofeina in sladkorja
• Učenje tehnik sproščanja, kot so meditacija in dihalne vaje

9.-12. teden: Ocenjevanje napredka

• Ponovno ocenjevanje simptomov in prilagoditev zdravljenja, če je potrebno
• Pregled zdravil in morebitna prilagoditev odmerkov

13.-16. teden: Nadaljevanje terapije in podpora

• Nadaljevanje terapije
• Iskanje podporne skupine ali drugih oblik socialne podpore

17. teden naprej: Vzdrževanje in dolgoročno okrevanje

• Redni obiski pri zdravniku za spremljanje napredka
• Po potrebi prilagoditev zdravil in terapije
• Ohranjanje zdravega življenjskega sloga in tehnik za obvladovanje stresa

Pogosto zastavljena vprašanja