Izgorelost in anksioznost športnikov: Vpliv trenerja je večji kot se zdi

Izgorelost športnikov se pojavlja, ker se preko meje sili že zelo mlade. Oče tenisačic sester Williams je z razlogom odlašal s pridružitvijo v ligo, ki je zahtevala ogromno tekem.

Kot kažejo številne psihološke teorije, na naša dejanja, vedenje in osebnost močno vplivajo ljudje v našem življenju, bodisi prijatelji, starši, učitelji ali, če smo športniki, naši trenerji.

V tem članku si bomo ogledali, kako pomembno vlogo ima lahko trener v odnosu do svojih igralcev, kar lahko sčasoma privede do izgorelosti športnikov.

“Izgorelost športnikov zaznamujejo zmanjšan občutek uspešnosti, razvrednotenje športa in razočaranje nad njim ter fizična/psihična izčrpanost,« pojavi pa se takrat, ko športnik doživlja velike količine stresa zaradi vedno večjih pritiskov, da mora biti uspešen. [vir]

Najprej se pojavi anksioznost

Anksioznost športnikov se čuti kot nemir in pogosta zaskrbljenost. Pojavlja se že pred samim dogodkim, med, ali pa tudi po končani tekmi. Ta pritisk vpliva na same rezultate, ker oseba ni več tako sproščena.

Trener bi moral iz njegove pozicije odigrati veliko vlogo pri prepoznavanju in pogovorju z varovanci.

Vzroki so lahko sledeči:

• Bojazen pred kritiziranjem in neuspešnostjo.
• Mnogi so pod prevelikim pritiskom za gonjo za rezultati.
• Tisti z že neko poškodbo se lahko bojijo dodatne.
• Sami sebi lahko postavimo prevelike cilje, ali pa za to poskrbijo drugi.
• Pomanjkanje treniranja lahko načne psiho.
• Slab pristop trenerja.

Vloga trenerja pri obvladovanju anksioznosti:

• Občutek razumevanja: Trenir bi moral biti zadolžen za boljše počutje svojih varovancev, jih kdaj tudi poslušati, razumeti in se primerno odzvati.
• Cilji naj bodo realni: Če so cilji previsoki, bo temu primerna tudi anksioznost športnikov.

• Pomemben je napredek: Trud in sam napredek bi morala biti glavno vodilo kot kriterij.
• Tehnike sproščanja: Kar se naredi pred treningom v leže na tleh, lahko športniki prenesejo tudi v svoje življenje in sprostitveno vajo tam ponavljajo.
• Komuniciranje o napredku: Zmanjšanje anksioznosti temelji na povratni informaciji, ki mora biti taktno skomunicirana.
• Pogovori: Ne smejo biti samo enostranski, tudi špotnik mora kdaj povedaj kako se počuti in zakaj.
• Dodatni seminarji: Psihologija je pomembna na vseh delovnih mestih, kot tudi v športu. Zato je odlično, da se trener izobražuje tudi na tem področju.

Ekipa je močna samo takrat, ko so posamezniki razumljeni in ko trener zna motivirati vsakega posebej.

Umik iz športa

Na koncu izgorelost privede do umika iz športa. Naloga trenerjev ali športnih psihologov je, da najdejo sprožilce in pokazatelje izgorelosti ter jo preprečijo, še preden se pojavi.

Kot se je izkazalo, lahko določeni trenerski stili/vedenja privedejo do izgorelosti športnikov. [vir]

Večina trenerjev ima ciljno usmerjen pristop k treniranju, ki v ospredje postavlja trenerja, zato se običajno osredotočajo predvsem na rezultate. Nekaterim trenerjem ni pomembno, kako igralec pride do uspešnega končnega rezultata, saj imajo zelo neposreden in linearen pristop do treniranja in odločanja.

Šport temelji predvsem na zagotavljanju priložnosti, zato se lahko pri športniku, ki nima vpliva in avtonomije pri odločanju glede svojega delovanja in uspešnosti v športu, pojavi izgorelost. Glede na vse to, bi lahko na izgorelost gledali bolj kot družbeni in medosebni problem, ne pa kot osebni neuspeh. [vir]

Ko se športnik popolnoma posveti športu, lahko z njim začne povezovati svojo identiteto. Če trener torej nadzira potek športa, bi lahko rekli, da ima nadzor tudi nad oblikovanjem športnikove identitete. Ko športnik zaradi pomanjkanja avtonomnosti pri odločanju postane nekoliko »nemočen«, začne izgubljati nadzor tudi nad svojo identiteto in osebnim razvojem.

Preberite tudi: Adrenalna izgorelost: simptomi, vzroki in zdravljenje

Izgorelost športnikov se pojavi, če je športnik zmeden in posledično pod stresom, zato se odmakne od športa in poskuša ponovno prevzeti nadzor nad svojo identiteto. To je že samo po sebi zelo čustven proces, saj je to, da se ločiš od športa, v katerega si globoko vpleten, samo zato, da bi prevzel nadzor nad svojo identiteto, velika odločitev in življenjska sprememba.

Ker se pri športu danes večinoma osredotoča na zmago in rezultate, trenerji igralce pogosto silijo do njihovih fizičnih in duševnih omejitev. V nekaterih primerih tudi vpeljejo neprestane treninge, da bi želi večji uspeh. To lahko privede do prekomernega treniranja, pri katerem se ne čuti uspehov, temveč le posledice. [vir]

Brez vidnih koristi lahko igralci izgubijo motivacijo za treniranje in se začnejo odmikati od športa. Prav tako lahko pride do razvrednotenja športa, pri čemer športnik izgubi zanimanje zanj in začne povezovati z negativnimi občutki.

S tem, ko se trener osredotoča na rezultate in zmagovanje namesto na holistični razvoj posameznih igralcev, se začenjajo igralci odmikati od športa in dobivati občutek, da igrajo samo zato, ker morajo, namesto da bi si tega želeli, kar povzroči izgorelost.

Trenerji imajo velik vpliv

Na splošno se večina omenjenega nanaša na to, da imajo trenerji v rokah večino nadzora nad odločanjem o športnikovem vključevanju v šport. Ker lahko na izgorelost vplivajo pomembni ljudje v posameznikovem življenju, kot so trenerji, bi lahko rekli, da izgorelost ne temelji le na fiziološki izčrpanosti, temveč tudi na družbenih razmerjih. Če se trener ne zaveda svoje moči v odnosu do svojih igralcev in predvideva, da je sam odgovoren za sprejemanje vseh odločitev, lahko to hitro privede do izgorelosti športnikov.

Moč v razmerju med trenerjem in igralcem bi se morala nenehno spreminjati, kar pomeni, da bi o svoji vlogi v športu morali odločati tudi športniki sami. Trenerji se morajo zavedati svojega vpliva in namesto, da bi igralcem govorili, kaj naj počnejo, bi jih morali spodbujati in usmerjati na poti do uspeha.

S tem bi športniki videli, da resnično imajo nadzor nad lastnim življenjem, kar bi preprečilo umikanje iz športa in zmanjšalo možnosti za izgorelost. Namesto da bi šport in trenerji vplivali na razvoj športnikove identitete, bi lahko delovali kot orodje za usmerjanje in krepitev športnikove identitete in pozitivnega razvoja.

Izgorelost športnikov v mladih letih bi morali preprečiti za vsako ceno, medtem ko je profesionalna kariera težji oreh za streti. Velike količine denarja sigurno ne pripomorejo k temu problemu. Edina 100 % rešitev je premik nazaj k rekreativnemu športu, kjer tekmovalci trenirajo po svoji redni drugi službi.

Konopljin CBD je odličen za preprečevanje in okrevanje po izgorelosti. Naučite se zmanjšati stres z njegovo pomočjo.

Pogosto zastavljena vprašanja

Kako izgorelost vpliva na športnike?

Športnik doživlja utrujenost in slabše rezultate v svojem športu kljub nadaljevanju ali povečanju števila in intenzivnosti treningov. Preobremenitev lahko povzroči spremembe razpoloženja, zmanjšano motivacijo, pogoste poškodbe in okužbe.

Kaj jo povzroča?

Najlažje jo razdelimo na notranje dejavnike, kot so perfekcionizem, visoka pričakovanja ali izguba ljubezni do športa, in zunanje dejavnike, ki vključujejo fizično izčrpanost, prevelike časovne obveznosti in poškodbe.

Kako se izkopljemo iz tega?

Počitek in začasni odmik od športa sta dva najboljša načina za preprečevanje in zdravljenje izgorelosti športnikov. Športniki po navadi ne spijo dovolj, da bi se čez dan počutili spočite in pripravljene na telesno in duševno dejavnost. Priporočljivo je spati sedem do osem ur dnevno.

Kako dolgo traja okrevanje po izgorelosti?

Ko se faza stresa ali preobremenjenosti spremeni v izgorelost, traja najmanj 11 tednov, da si opomoremo od nje. Pri večini ljudi okrevanje po izgorelosti traja od enega do več let. Z aktivnim pristopom lahko ta čas čim bolj skrajšamo in ublažimo pogoste simptome.

Kdaj naj opustim šport?

Ko ugotovite, da ne želite več hoditi na treninge in da vas tekmovanje ne veseli več, sta to dva ključna znaka. Jasno je, da ima vsakdo dneve, ko se mu zdi vadba nadležna ali tekmovanje neprijetno.

Kako naj trenerju povem, da želim prenehati?

Direktno jim povejte, da odhajate, in pojasnite, da ste svojo odločitev dobro premislili. Lahko rečete nekaj takega: “Razmišljal sem o tem in mislim, da moram prenehati. Moje ocene so se poslabšale”. Preden odidete, se jim ne pozabite zahvaliti za pomoč.