Stres in slabost: Kakšna je povezava, kako pomagati?

O negativnih učinkih stresa je bilo že veliko napisanega.

Simptomi, kot so glavoboli, vrtoglavica in utrujenost so vsem znani.

Vendar ste vedeli, da lahko stres povzroči tudi slabost? Stres in slabost sta povezana.

Občutki letargije in slabosti, ki sili na bruhanje, so zelo neprijetni.

• Kaj povzroča to slabost?
• Kako jo lahko prepoznate?
• Kaj se dogaja v telesu, ko vam postane slabo?

Odgovore na ta vprašanja in številne nasvete za lajšanje slabosti lahko najdete v nadaljevanju.

Vzroki za slabost

Slabost lahko povzročijo številni različni dejavniki. V center za bruhanje, del možganov, ki je odgovoren za slabost in bruhanje, pridejo informacije iz različnih delov telesa.

Na občutek slabosti vplivajo vonjave, okusi in vidne zaznave. V center za bruhanje prihajajo tudi informacije iz prebavil in vestibularnega sistema (organa ravnotežja).

Čas dneva, ko občutite slabost, je običajno tudi pokazatelj njenega vzroka. Jutranja slabost je lahko posledica prekomernega uživanja alkohola ali nosečnosti. Če vam slabo postane potem, ko nekaj pojeste, težava verjetno leži v vaših prebavilih. Čim dlje časa traja, da po obroku občutite slabost, tem nižje v telesu leži težava.

Drugi možni vzroki za slabost so:

• Težave z osrednjim živčnim sistemom, kot so migrene, vnetja ali poškodbe glave,
• težave z organom ravnotežja, kar vključuje tudi potovalno slabost,
• Menierova bolezen oziroma benigna paroksizmalna položajna vrtoglavica,
• duševne težave, kot so bulimija nervoza, refleksno bruhanje, depresija, anksioznost ali stres,
• drugi vzroki, kot so stranski učinki zdravil, kemoterapija ali virus gripe.

Simptomi slabosti, ki jih povzroča stres

Ko vam je slabo, vam ne paše jesti. Hrane sploh nočete imeti v svoji bližini. Slabost pogosto privede do bruhanja, vendar se to le redko zgodi, če jo povzroča stres.

Pogosti so občutki letargije in nelagodje v želodcu ali črevesju. Slabost, ki jo na primer povzročata zastrupitev s hrano ali viroza, bo hitro izginila.

Kadar je slabost posledica stresa, se pojavlja pogosteje, zlasti v tesnobnih ali stresnih situacijah. Prav tako traja dlje časa, da težave izginejo. Posledično jeste manj, zaradi česar izgubljate telesno težo in zaužijete manj bistvenih hranil, ki jih telo v stresnih situacijah potrebuje še toliko bolj.

Povezava: stres in slabost

Raziskava norveške univerze je pokazala, da 24 % ljudi, ki imajo težave s slabostjo, trpi za depresijo, 41 % pa jih ima anksiozno motnjo. Raziskovalci so mnenja, da depresija in tesnoba povzročita oslabljeno delovanje vagusnega živca.

To je možganski živec, ki nadzoruje številne procese v črevesju.

Ta živec je prav tako manj aktiven, ko imate epizode tesnobe, kar povzroči občutke slabosti in še dodatno oslabi delovanje vagusnega živca.

Kaj se dogaja v telesu, ko vam je slabo?

Vsa živila, ki jih pojemo, niso varna. Vaše telo se z bruhanjem in slabostjo bori proti škodljivim substancam, ki jih zaužijemo. Postopek bruhanja lahko razdelimo v dve fazi.

V prvi fazi občutite slabost in občasno spahovanje (pri čemer v požiralnik pride nekaj želodčne kisline). V tej fazi se lahko izognete bruhanju, zlasti če prepoznate vzrok in ga odstranite.

Vaš želodec v tem času proizvaja manj želodčne kisline in center za bruhanje v možganih upočasni njegovo delovanje. Proizvajati začnete več sline (da zaščiti zobe pred želodčno kislino) in hrana se iz dvanajsternika začne vračati v požiralnik.

Nato nastopi druga faza: bruhanje postane neizogibno. Trebušne mišice se skrčijo, hkrati pa se sprostijo mišice v požiralniku. To povzroči, da se vsebina želodca pomakne navzgor.

Lahko jo poskušate zatreti, vendar bo vsebina iz želodca našla pot skozi vaša usta ali prste. Začeli se boste močno potiti, vaš srčni utrip pa se bo upočasnil. Če boste izbruhali vzrok slabosti (na primer pokvarjeno hrano), se boste počutili veliko bolje. Če je vzrok za bruhanje nekaj drugega, bo verjetno sledilo še več napadov slabosti in bruhanja.

Možni bolezenski vzroki

Slabost, bolečine v želodcu in druge prebavne težave imajo lahko različne vzroke. Številni od njih so tesno povezani s tesnobo ali stresom.

Sindrom razdražljivega črevesja (SRČ)

Sindrom razdražljivega črevesja je eno od obolenj prebavil, ki ga povzroči ali poslabša stres. Za tem sindromom trpi približno 5 do 15 slovenskih prebivalcev, od katerih so tri četrtine obolelih ženske. Simptomi vključujejo napenjanje, občutek napihnjenosti, drisko in krče v želodcu.

Možen razlog zanj so motnje v proizvodnji serotonina. Devetdeset odstotkov tega hormona se proizvaja v črevesju, kjer nadzoruje krčenje čreves. Motnje v proizvodnji serotonina, znanega tudi kot hormon sreče, torej povzročijo drisko ali zaprtost.

Ko ljudje doživljajo stres ali negativna čustva, je v njihovi krvi manj serotonina. Ker ima ta hormon tako pomembno vlogo v črevesju, boste v stresnih situacijah prej občutili bolečine v želodcu. Za SRČ ni ustaljenega načina zdravljenja.

Nekaterim pomagajo določena zdravila, drugi pa se raje izogibajo določenim živilom ali uživajo probiotike. V večini primerov je priporočljivo, da se čim bolj izogibate stresu in tesnobi, saj ta dva dejavnika težave le še poslabšata.

Emetofobija

Strah pred bruhanjem je zelo pogost pojav. Ljudje z emetofobijo se izogibajo živilom, ki so jim v preteklosti povzročili slabost, saj se bojijo, da bodo zaradi njih spet bruhali.

Prav tako se v javnosti počutijo neprijetno, saj ne želijo, da bi jih drugi videli bruhati. Nekateri celo doživljajo tesnobo, ko gledajo slike in videoposnetke ljudi, ki bruhajo.

Takšni ljudje lahko doživijo panični napad, ko jim postane slabo, ta napad pa še dodatno poveča možnosti za bruhanje. Gre torej za začaran krog, vzrok pa ni vedno jasen. Pri obvladovanju te fobije lahko običajno pomaga psihološka pomoč. Psiholog vam bo z vajami čuječnosti in sproščanja ter kognitivno vedenjsko terapijo pomagal prebroditi ta strah.

Kdaj obiskati zdravnika zaradi slabosti?

Neponovljiva slabost običajno ni nevarna. Vendar če opazite katerega od naslednjih simptomov, vam priporočamo obisk zdravnika:

• V bruhanju je kri.
• Bruhate več kot dva dni zaporedoma in imate temen urin.
• Bruhanje in slabost spremljajo bolečine v želodcu, ki trajajo več kot eno uro.
• Slabo vam je med vožnjo, imate tinitus ali sploh ne slišite.
• Slabo vam je že dlje časa brez očitnega razloga.

Potem ko bo zdravnik določil jasen vzrok za vašo slabost, vam bo predpisal zdravila, ki bodo odvisna od vaših težav.

Kaj lahko storite za lajšanje slabosti?

Ko vam je slabo, je priporočljivo uživanje manjših količin hrane. Izogibajte se mastni in ocvrti hrani, pokvarjeni hrani ali hrani z neprijetnim vonjem.

Prav tako se izogibajte alkoholu, dokler se ne počutite bolje. Tudi hladne pijače lahko negativno vplivajo na razdražen želodec, zato raje uživajte tople pijače ali pijače s sobno temperaturo. V vsakem primeru je pomembno, da pijete dovolj vode, da preprečite dehidracijo.

Naravna zdravila

Za lajšanje slabosti si lahko pomagate z različnimi naravnimi zdravili. Številne raziskave so na primer pokazale, da ingver pomaga pri odpravljanju nelagodja v želodcu.

Od 0,5 do 1,5 grama posušenega ingverja na dan bi moralo zadostovati. Pomaga vam lahko tudi vonjanje mete ali pitje metinega čaja, poskrbeti pa morate tudi za sproščanje. To lahko dosežete z dihalnimi vajami, zavestnim sproščanjem mišic ali telesno vadbo.

Vaje za sproščanje

Napetost v vratu ali hrbtu lahko včasih še poslabša slabost. Hrbet lahko sprostite tako, da se uležete na podlogo z iztegnjenimi nogami, naslonjenimi na steno.

Roke položite na trebuh ter mirno vdihnite in izdihnite. V tem položaju ostanite vsaj pet minut ali približno petdeset mirnih vdihov. S tem boste zmanjšali stres v telesu in ublažili občutek slabosti.

Akupresura

Akupresura je starodavna kitajska metoda zdravljenja. Njen namen je spremeniti sporočila o bolečini, ki jih živci pošiljajo v možgane, s čimer ima sproščujoč učinek na telo.

Akupresurna točka se nahaja na podlakti, približno en prst stran od zapestja, med dvema glavnima kitama. S palcem na drugi roki pritisnite, da najdete pravo točko. Ne morete je zgrešiti, saj je precej občutljiva, ko nanjo malo bolj pritisnete.

Ko najdete akupresurno točko, jo s palcem masirajte naprej in nazaj v ritmu svojega dihanja. Pri tem mirno vdihujte in izdihujte. Med vdihom izvajajte pritisk proti zapestju, med izdihom pa ga sprostite. To počnite dvajset vdihov in izdihov. Nato lahko po želji zmasirate še točko na drugi podlakti.

Vaje za sproščanje

Vaje za sproščanje pomagajo pri zmanjševanju stresa Čeprav te vaje nudijo le začasno olajšanje, imajo pogosto takojšen učinek.

Slabost v želodcu in vrtoglavica

Želodec in vrtoglavica sta lahko povezana na več načinov:

Nizek krvni tlak

Če imamo nizek krvni tlak, lahko občutimo vrtoglavico ali pa nam je slabo. Razlog tiči v tem, da v možgane pride manj kisika in hrane za delovanje.

Dehidracija

Vzrok je lahko tudi premajhno pitje tekočine, kar lahko privede do dehidracije. Po domače povedano to pomeni, da se zmanjša volumen krvi. Vemo pa kaj vse prihaja po krvi.

Zmanjšan krvni sladkor

Ta podatek se nanaša predvsem na diabetike.

Vrtoglavica in slabost sta posledica bolezni

Veliko ljudi, ki jih pestijo migrene poroča tudi o vrtoglavici in slabosti, prav tako pa imajo težave s tem tudi bolniki Menierove bolezni in tisti, ki imajo vneto notranje uho. Tam se nahaja center za ravnotežje.

Nekatera zdravila

Posledica jemanja kakšnih zdravil je lahko vrtoglavica. Sigurni pri tistih, ki vplivajo na psiho.

Stres in anksioznost

Ko gremo čez zelo stresne trenutke oz. je naša anksioznost na visokem nivoju, lahko pride do občutka slabosti in vrtoglavice.

Nosečnost

V zgodnji fazi lahko prihaja do jutranje vrtoglavice in slabosti.

Ob dolgotrajnejšem trajanju simptomov morate obiskat zdravnika in se pogovoriti o težavah.

Pogosto zastavljena vprašanja

Kako vem, ali je slabost posledica stresa?

Slabost je pogosto simptom pretirane tesnobe ali stresa. Če imate slabost, povezano s tesnobo, se ta simptom ne nadaljuje, ko se umirimo in se spet počutimo normalno. Če pa se občutek slabosti nadaljuje dlje časa, obstaja velika verjetnost, da obstajajo drugi razlogi.

Zakaj stres povzroča slabost?

Tesnoba je naravni odziv na nevarnost ali grožnjo. Pojavi se, ko možgani sproščajo nevrotransmiterje, da bi telo pripravili na boj ali beg. Ko nekateri od teh nevrotransmiterjev pridejo v prebavni trakt, zmotijo črevesni mikrobiom, kar lahko povzroči želodčne simptome, med drugim slabost.

Ali lahko zaradi stresa zbolimo?

Fizični simptomi stresa so: Nizka energija. glavoboli. Razdražen želodec, vključno z drisko, zaprtjem in slabostjo.

Kakšen je občutek slabosti?

Slabost je opredeljena kot nelagodje v želodcu, ki ga običajno spremlja želja po bruhanju. Nelagodje lahko vključuje občutek teže, napetosti in prebavnih motenj, ki ne izgine.

Viri in literatura

• Chou, F. H., Kuo, S. H., & Wang, R. H. (2008). A longitudinal study of nausea and vomiting, fatigue and perceived stress in, and social support for, pregnant women through the three trimesters. The Kaohsiung journal of medical sciences, 24(6), 306-314.
• Chou, F. H., Avant, K. C., Kuo, S. H., & Fetzer, S. J. (2008). Relationships between nausea and vomiting, perceived stress, social support, pregnancy planning, and psychosocial adaptation in a sample of mothers: a questionnaire survey. International journal of nursing studies, 45(8), 1185-1191.