Znaki izgorelosti na delovnem mestu in test za diagnosticiranje

znaki izgorelosti na delovnem mestu

Izgorelost je relativno nov pojem za relativno pogost pojav. Vpeljal ga je psiholog Herbert Freudenberger leta 1974, ne smemo pa ga enačiti z občutki stresa. Če izgorelosti ne odpravimo, lahko izbruhne v obliki fizičnih, duševnih in čustvenih bolezni – dolgoročno gledano ima lahko zelo uničujoče posledice.

Kaj pravzaprav je izgorelost?

Freudenberger v svoji knjigi Burnout: The High Cost of High Achievement izgorelost opiše kot »izumrtje motivacije ali zagona, zlasti tam, kjer predanost nekemu cilju ali odnosu ne prinese želenih rezultatov.« Ta definicija vsekakor zajema rezultat izgorelosti, ne pove pa veliko o njenih simptomih.

Izgorelost na delovnem mestu karakterizirajo trije glavni simptomi:

  • pomanjkanje motivacije,
  • pomanjkanje veselja do dela,
  • prepričanje, da niste sposobni opraviti svojih nalog (občutek neuspešnosti).

Če vam že najpreprostejše naloge predstavljajo izziv, če vas sodelavci ali bližnji hitro razjezijo in če imate občutek, da ničesar ne naredite dobro, ste morda izgoreli.

Kaj o izgorelosti pravijo raziskave

Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) izgorelost definira kot »stanje vitalne izčrpanosti,« kar je le površinska opredelitev. Maja 2014 je 41 odstotkov vprašanih občutilo izgorelost zaradi stresa, povezanega z delom med pandemijo COVIDA-19 – kar je več kot v podobni raziskavi, ki je le nekaj mesecev pred tem izgorelost beležila samo pri približno 23 odstotkih zaposlenih ljudi.

Vendar pa izgorelost ni le »težava pandemije«. Raziskava družbe Deloitte iz leta 2015 je pokazala, da kar 77 odstotkov delavcev na svojem trenutnem delovnem mestu čuti izgorelost, 91 odstotkov pa se jih je strinjalo s tem, da neobvladljiva količina stresa »negativno vpliva na kakovost njihovega dela.« Stres in izgorelost na delovnem mestu po ocenah povzročita skoraj 120.000 smrti in skoraj 190 milijard dolarjev stroškov za zdravstveno oskrbo na leto.

Ker sta izgorelost in stres na delovnem mestu zelo pogosta pojava in ker imata lahko zelo negativne učinke na produktivnost in zdravje, je SZO v 11. knjigi Mednarodne statistične klasifikacije o boleznih razširila svojo definicijo izgorelosti. Zdaj jo prepoznava kot »poklicni pojav«, ki se pojavi, »ko kronični stres na delovnem mestu … ni uspešno obvladovan.«

3 vrste izgorelosti

Izgorelost na delovnem mestu lahko razdelimo na tri podvrste:

Izgorelost zaradi preobremenjenosti

Preobremenjenost je prvo, na kar ljudje pomislijo, ko govorimo o izgorelosti. Preobremenjeni smo takrat, ko nadaljujemo z delom po prehitrem tempu, ker želimo doseči uspeh, finančno varnost ali prepoznavnost.

Izgorelost zaradi nezadostnih izzivov

Tako kot preobremenjenost lahko tudi pomanjkanje izzivov na delovnem mestu vodi v izgorelosti. Ljudje moramo biti stimulirani in angažirani, da smo zadovoljni s svojo poklicno potjo. Brez strasti do dela izgubimo zanimanje in smo nezadovoljni.

Izgorelost zaradi zanemarjanja

Če nimamo občutka, da spadamo in smo pomemben člen na delovnem mestu, se počutimo nemočne. Težko je delati, ko se nam zdi, da nič, kar naredimo, ni pomembno. Do izgorelosti pride, ko nam je delo preveč kompleksno ali pa ga je preprosto preveč.

Kateri so zgodnji znaki izgorelosti?

Znanstvenika, ki sta izgorelost prva definirala kot simptomatsko stanje, Freudenberger in Gail North, sta opredelila naslednjih 12 stopenj izgorelosti na delovnem mestu.

Stopnje izgorelosti na delovnem mestu:

  1. potreba po dokazovanju,
  2. deloholizem,
  3. zanemarjanje osebnih potreb,
  4. izogibanje konfliktom,
  5. spreminjanje vrednot (delo pred vsem drugim),
  6. zanikanje nastajajočih problemov,
  7. umikanje (običajno ga spremlja samozdravljenje),
  8. nenavadne vedenjske spremembe,
  9. depersonalizacija (nezmožnost povezovanja z drugimi ali z lastnimi potrebami),
  10. občutek notranje praznine,
  11. depresija,
  12. sindrom izgorelosti.

Tako kot pri vsaki drugi bolezni je pomembno, da hitro prepoznamo simptome in jih začnemo takoj zdraviti. Izgorelost ni pojav, ki bi se zgodil čez noč.

Uradna definicija izgorelosti ima tri glavne kriterije. Vendar pa so lahko zgodnji kazalniki neopazni in pri različnih ljudeh različni. Tukaj je nekaj pogosto spregledanih zgodnjih znakov izgorelosti na delovni mestu:

Občutek pomanjkanja energije ali izčrpanosti se lahko kaže v občutkih izčrpanosti ne glede na to, koliko spite, nezmožnosti sprostitve, spremembah v vzorcih spanja, telesnih bolečinah, pogostejših boleznih, izpuščanju obrokov, občutkih brezvoljnosti in pomanjkanju motivacije na področjih življenja, ki niso povezana z delom.

Povečana duševna oddaljenost od dela se lahko kaže kot izogibanje, razdraženost, odlašanje, pozabljivost, pomanjkanje koncentracije, zamujanje ali zgodnje prihajanje v službo, cinizem in težave pri izpolnjevanju nalog.

Zmanjšana poklicna učinkovitost se lahko kaže kot nepripravljenost komuniciranja s kolegi, zamujanje pri opravljanju pomembnih nalog, nezainteresiranost za nadaljnje izobraževanje in izboljšanje veščin, delanje na drugih projektih med službo in občutki izgubljenosti ali zamišljenosti na sestankih.

Znaki in stopnje izgorelosti

V raziskavi ameriške univerze Winona State University so izgorelost posplošili na 5 stopenj.

1. Faza medenih tednov

Navdušeni ste nad svojim delom in nad tem, kako ga opravljate. Počutite se kreativne, polne energije in žive. Ne moti vas, če preskočite kakšen obrok ali delate pozno, saj vas novi izzivi tako zelo navdušujejo.

Na žalost faza medenih tednov v novi službi redko traja večno. Na tej točki začnemo razvijati vzorce, ki se jih pozneje težko znebimo. To fazo lahko podaljšujemo tako, da vzdržujemo zdrave navade še preden začnemo čutiti negativne posledice.

2. Faza ravnovesja

Počutite se dobro, vendar je vaše delo izgubilo svojo iskrico. Imate dobre in slabe dneve. Na tej točki morda opažate, da čeprav uspešno obvladujete svoje delovne naloge, vam te pobirajo čedalje več energije. Lahko začnete pozabljati stvari ali pa od stresa ne morete spati.

3. Simptomi kroničnega stresa

Večino dni se počutite pod stresom in nelagodno. Ko vas ljudje za kaj prosijo – bodisi doma ali drugje – vam ni do tega. Ste izčrpani, apatični in se zanašate na kofein, da vam pomaga prebroditi dan. Lahko ste depresivni, cinični ali dvomite, da se stvari lahko spremenijo.

Ob koncu vikenda lahko občutite izjemen strah in tesnobo, ki se čez čas le poslabšujeta. Svoje vikende preživljate pod stresom zaradi prihajajočega delovnega tedna.

4. Izgorelost

Začnete čutiti duševne, čustvene in fizične simptome izgorelosti. Lahko začnete ostajati doma, odlašati z delom ali zamujati roke. Razmišljate o tem, da bi dali odpoved in pobegnili – karkoli, da bi se rešili iz te situacije.

5. Ujetost

»Ujetost« pomeni, da je izgorelost vaš novi vsakdan. Morda se sploh ne spomnite, kako je bilo prej. Na tej točki vam lahko postavijo diagnozo depresije ali tesnobe, še preden prepoznate izgorelost kot pravi vzrok.

Diagnoza z delom povezane izgorelosti?

Občutki stresa ali celo nezadovoljstva so na delovnem mestu povsem običajni. Vendar izgorelost sega še dlje. Če se sprašujete, ali začenjate izgorevati, si postavite naslednja vprašanja:

  1. Ali imate v službi več slabih kot dobrih dni?
  2. Ali ste ob koncu tedna nenavadno potrti in razdražljivi?
  3. Imate bolečine v trebuhu, prebavne motnje ali bolečine v hrbtu oziroma vratu?
  4. Imate pogostejše glavobole kot običajno?
  5. Ali so se spremenile vaše spalne navade (spite veliko več ali manj kot običajno)?
  6. Ali imate težave z osredotočanjem na delo ali razumevanjem tega, kaj se od vas pričakuje?
  7. Ali opažate, da učinkovito delate šele zadnjo minuto ali tik pred rokom?
  8. Ali se izogibate delu, pogovorom s sodelavci ali sestankom z nadrejenim?
  9. Ali nenehno sanjarite o tem, da bi dali odpoved?
  10. Ali ste preveč izčrpani, da bi počeli karkoli zabavnega ali zanimivega izven delovnega časa?

Če ste na večino vprašanj odgovorili pritrdilno, verjetno doživljate izgorelost na delovnem mestu. Če še vedno niste prepričani, lahko opravite številne teste in pogledate, ali ste izgoreli.

Test za izgorelost

Test izgorelosti Maslach Burnout Inventory (MBI)

Vprašalnik MBI je skupaj s svojo raziskovalno skupino ustvarila dr. Christina Maslach, ki je na tem področju opravila že številne raziskave. Na voljo je več specializiranih različic, vključno s tistimi za študente, izobraževalce in zdravstveno osebje.

Vprašalnik delovnega zadovoljstva Job Diagnostic Survey (JDS)

Vprašalnik JDS ni posebej namenjen testiranju izgorelosti, vendar pa oceni naravo delovnih nalog posameznika. Na podlagi vaših odgovorov lahko dobite vpogled v svojo delovno uspešnost, zadovoljstvo in motivacijo. Če katerokoli od teh področij ni zadovoljivo, je to lahko opozorilni znak, da se približujete izgorelosti.

Test delovne zavzetosti Utrecht Work Engagement Scale (UWES)

Z vprašalnikom UWES se na podlagi samoocenjevalne lestvice ocenjuje zavzetost in zadovoljstvo pri delu. Zavzetost je razdeljena na tri kategorije: zagnanost, predanost in absorpcijo (vse ključne komponente zanosa). Na voljo je tudi specializirana različica za študente.

Če rezultati katere koli samoocene kažejo znake visokih ravni stresa, depresije, tesnobe ali izgorelosti, morate ukrepati. Zapomnite si, da ni nič narobe, če prosite za pomoč, vendar morate zanjo res prositi. To vam bo prineslo veliko koristi.

Če že doživljate tesnobo in depresijo, vam lahko v nekaterih primerih pri obvladovanju simptomov pomaga strokovnjak za duševno zdravje. Lahko vam predlaga prilagojene strategije za obvladovanje stresa in preprečevanje izgorelosti, preden začneta negativno vplivati na vaše življenje.

Kateri so dejavniki tveganja in vzroki izgorelosti na delovnem mestu?

Nekatere službe, delovna mesta in situacije so znane po tem, da so stresne – vendar vsaka stresna služba še ne vodi v izgorelost. Ravno nasprotno, izgorelost lahko občutijo tudi delavci z manjšo stopnjo odgovornosti in tisti z veliko strasti do svojega dela.

Priznana raziskovalka izgorelosti dr. Christina Maslach opredeljuje šest organizacijskih dejavnikov tveganja: delovna obremenitev, nadzor, nagrada, skupnost, pravičnost in vrednote. Izgorelost ni pri vseh enaka – zato ni nujno, da bo isti dejavnik tveganja povzročil izgorelost pri vseh. Vlogo pri tem igra tudi naša percepcija teh dejavnikov. V nadaljevanju je opis vsakega dejavnika in na kaj morate biti pozorni pri teh potencialnih vzrokih izgorelosti:

  • Delovna obremenitev: Vaše odgovornosti na delovnem mestu skupaj z dostopom do virov in podpore, ki jo potrebujete za izpolnjevanje ciljev, prispevajo k vaši skupni delovni obremenitvi. Če ste nagnjeni k izolaciji, ugajanju drugim ali perfekcionizmu, se vam lahko obvladovanje zahtevne delovne obremenitve zdi nemogoče.
  • Nadzor: Se vam zdi, da imate besedo pri tem, kakšno delo opravljate in kako ga opravljate? Če imate občutek, da se nenehno trudite slediti premikajoči se tarči ali da ne morete spremeniti ali usmerjati svojega dela, obstaja večja verjetnost, da boste izgoreli. S tem dejavnikom tveganja je tesno povezana sposobnost postavljanja in ohranjanja učinkovitih meja, saj večina ljudi ne zna reči »ne«.
  • Nagrada: Pregovor pravi: dobiš to, za kar plačaš. Da bi lahko trajnostno proizvajali kakovostne izdelke, morate zapraviti več. V poslovnem svetu boste morda morali več vlagati v svoje ljudi, da bi zagotovili najvišjo stopnjo učinkovitosti. Bonusi in napredovanja so lepa stvar, vendar lahko k temu zelo pripomorejo tudi možnosti za rast, novi izzivi, vidnost ali preprosto pozitivne povratne informacije.
  • Skupnost: Dr. Jacinta Jimenez v svoji knjigi The Burnout Fix poudarja pomembnost »psihološko varnega« okolja – torej okolja, ki »zaposlenim omogoča, da same sebe in svoje ideje z drugimi delijo brez strahu pred negativnimi posledicami.« Če čutite podporo, povezanost in se v službi ne bojite pokazati svojega pravega jaza, je možnost za izgorelost veliko manjša.
  • Pravičnost: Delovna okolja, kjer imajo vodilni favorite, ne postavljajo jasnih pričakovanj za vse in zaposlene nedosledno nagrajujejo/kaznujejo, imajo idealne pogoje za izgorelost. Na žalost se le malo ljudi zavzema za pravičnost, deloma zato, ker se pri tem počutijo same, še posebej če manjka še kateri drug dejavnik (kot na primer nadzor ali skupnost).
  • Vrednote: Delo, ki se ne ujema z vašimi vrednotami, je lahko izčrpavajoče. To lahko občutite na mikroravni (kot je na primer občutek, da ne morete biti iskreni s svojimi sodelavci ali da morate nenehno varčevati, da bi dosegli neuresničljive proračune) ali makroravni (na primer delo v podjetju, katerega misija se ne ujema z vašo). Po mnenju Jane Jackson, karierne svetovalke in avtorice knjige Navigating Career Crossroads, so glavni razlogi, zakaj ljudje zapustijo delovno mesto, povezani z navzkrižjem vrednot.

Konopljin CBD je odličen za preprečevanje in okrevanje po izgorelosti. Naučite se zmanjšati stres z njegovo pomočjo.

Vzroki izgorelosti

Izgorelost lahko le redko pripišemo samo enemu razlogu. Zahtevno delovno okolje lahko spremljajo še življenjski stresorji ali osebnostne lastnosti. Po definiciji je izgorelost povezana s poklicnim življenjem. Če pa se kateri od zgornjih šestih dejavnikov tveganja pojavlja skupaj z naslednjimi osebnimi razmerami, so možnosti za izgorelost še toliko večje:

Osebnostne lastnosti

  • Nagnjenost k perfekcionizmu ali osebnost tipa A,
  • pretirana tekmovalnost ali primerjanje sebe z drugimi,
  • težave z iskanjem pomoči ali podpore,
  • nezmožnost določanja prednostnih nalog in ustreznega prilagajanja dela,
  • identifikacija z delom kot najpomembnejšim delom samega sebe.

Življenjski dejavniki

  • Nenadna bolezen pri sebi ali bližnji osebi,
  • primarno skrbništvo nad družinskim članom,
  • delo na dveh ali več delovnih mestih,
  • pomanjkanje časa ali vključenosti v dejavnosti izven delovnega časa,

usklajevanje dela z drugimi večjimi življenjskimi spremembami, kot so selitev, rojstvo otroka ali vrnitev v šolo.

Posledice izgorelosti na delovnem mestu

simptomi na delovnem mestu o izgorelosti

Če ste bili vzgojeni v prepričanju, da se »trdo delo poplača,« lahko to, da se ustavite in preučite – ter zdravite – svojo izgorelost, vidite kot lenobo. Vendar bo prav to morda edina najboljša stvar, ki jo lahko storite zase in za svojo poklicno pot. Sicer bo izgorelost lahko imela resne fizične, duševne in čustvene posledice na vsa področja v vašem življenju.

Blaga poklicna izgorelost lahko vodi v:

  • manjše zadovoljstvo z delom,
  • izčrpanost,
  • okrnjene poklicne odnose.

Huda poklicna izgorelost lahko vodi v:

  • kronične bolezni, vključno s telesnimi in duševnimi motnjami,
  • opustitev dela v celoti,
  • smrt.

Prav ste prebrali, stres, povezan z delom, lahko resnično privede do smrti. BBC-jev članek iz leta 2016 podrobneje opisuje fenomen, znan kot karoshi ali »smrt zaradi preobremenjenosti.« Medtem ko so v mednarodnih novicah najbolj znani primeri iz Japonske, pa se smrtni primeri zaradi prekomernega dela pojavljajo v državah po vsem svetu – številke pa le še naraščajo.

Zanimivo branje je tudi: Terapija je ljudi o izgorelosti naučila sledeče stvari

Ocenite to stran

Vabljeni k postavljanju vprašanj

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Praktični vodič o uporabi

✅ Obvladal boš, kako dolgo in s kakšnim izkoristkom delujejo različni izdelki.

✅ Kako profesionalno določiti odmerek glede na bolezen in težo.

✅ Kako se znebiti tolerance in odmerjati visoke količine konoplje in še mnogo, mnogo več ...

Uspešno poslano!

Praktični vodič o upotrebi konoplje

✅ Naučit ćete koliko dugo i s kojom učinkovitošću rade različiti proizvodi.

✅ Kako profesionalno odrediti dozu na temelju bolesti i težine.

✅ Kako se riješiti tolerancije i dozirati velike količine konoplje i mnogo, mnogo više ...

Uspješno poslano - provjeti svoju e-poruku.