Alzheimerjeva bolezen: simptomi, vzroki, zdravljenje s konopljo

Alzheimerjeva bolezen je progresivna motnja, ki povzroči, da se možganske celice izčrpajo (degenerirajo) in odmrejo. Je najpogostejši vzrok demence (za 70 % primerov demence) – nenehno upadanje razmišljanja, vedenjskih in socialnih veščin, ki človeku onemogoča samostojno delovanje.

Prvi znaki demence so lahko pozabljanje dogodkov ali pogovorov. Ko bolezen napreduje, oseba z Alzheimerjevo boleznijo razvije hudo okvaro spomina in izgubo sposobnosti opravljanja vsakodnevnih opravil.

Sedanja zdravila za Alzheimerjevo bolezen lahko začasno izboljšajo simptome ali upočasnijo hitrost napredovanja bolezni. Ti načini zdravljenja lahko včasih pomagajo ljudem z Alzheimerjevo boleznijo maksimirati delovanje in ohraniti neodvisnost za dalj časa. Različni programi in storitve lahko pomagajo ljudem, kjer je prisotna Alzheimerjeva demenca in njihovim negovalcem.

Ni zdravljenja, ki bi pozdravilo Alzheimerjevo bolezen ali spremenilo bolezenski proces v možganih. V naprednih stadijih bolezni, zapleti zaradi hude izgube možganske funkcije – kot so dehidracija, podhranjenost ali okužba – povzročijo smrt.

Alzheimerjeva bolezen: Simptomi

Izguba spomina je ključni simptom Alzheimerjeve bolezni. Prvi znaki demence so ponavadi vidni pri spominjanju nedavnih dogodkov ali pogovorov. Ko bolezen napreduje, se spomin poslabša in razvijejo se še drugi simptomi.

Sprva se lahko oseba z Alzheimerjevo boleznijo zaveda, da si težko zapomni stvari in organizira misli. Verjetneje je, da bo družinski član ali prijatelj opazil slabšanje simptomov.

Spremembe možganov, povezane z boleznijo, vodijo bolnika v vse večje težave. Poglejmo si glavne značilnosti Alzheimerjeve bolezni.

Pojavijo se simptomi vezani na spomin

Vsi imamo občasne težave s spominom. Normalno je pozabiti kje smo založili ključe ali kako je ime znancu. Toda motnje spomina in koncentracije, povezane z Alzheimerjevo boleznijo, se vztrajno slabšajo, kar vpliva na sposobnost delovanja v službi ali doma.

Alzheimerjeva demenca lahko povzroča naslednje simptome:

  • znova in znova ponavljajo stavke in vprašanja
  • pozabijo na pogovore, sestanke ali pa dogodke
  • rutinsko izgubljanje stvari; pospravljanje stvari na nelogična mesta
  • se izgubijo na poznanih lokacijah
  • sčasoma pozabijo imena družinskih članov in predmetov
  • imajo težave pri iskanju pravih besed za prepoznavanje predmetov, izražanje misli ali sodelovanju pri pogovorih

Vidni so tudi znaki sprememb pri razmišljanju in sklepanje

Alzheimerjeva bolezen povzroča težave s koncentracijo in razmišljanjem, zlasti o abstraktnih pojmih, kot so številke.

Opravljanje več opravil hkrati je še posebej težko, težave pa imajo lahko tudi pri upravljanju s financami in plačevanju računov. Te težave lahko napredujejo do nezmožnosti prepoznavanja in obravnave števil.

Slabše sprejemanje mnenj in odločitev

Možnost sprejemanja razumnih odločitev in presoj, v vsakodnevnih situacijah, bo upadala. Na primer, človek se lahko odloči za slabe ali neznačilne odločitve pri socialnih interakcijah ali nosi oblačila, ki niso primerna za vreme. Morda se bo težje učinkovito odzivati na vsakdanje težave, na primer, ko se zažge hrana na štedilniku ali nepričakovane razmere na cesti.

Načrtovanje in izvajanje poznanih nalog

alzheimerjeva bolezen dejstvo

Nekoč rutinske dejavnosti, ki zahtevajo zaporedne korake, na primer načrtovanje in kuhanje obroka ali igranje najljubše igre, postanejo boj, ko bolezen napreduje. Sčasoma lahko ljudje z napredno Alzheimerjevo boleznijo pozabijo izvajati osnovne naloge, kot sta oblačenje in kopanje.

Spremembe osebnosti in vedenja

Znaki Alzheimerjeve bolezni so tudi možganske spremembe, ki lahko vplivajo na razpoloženje in vedenje. Težave lahko vključujejo naslednje:

  • Depresija
  • Apatija
  • Umik iz družbe
  • Nihanje v razpoloženju
  • Nezaupanje do drugih
  • Razdražljivost in agresivnost
  • Spremembe v navadi spanja
  • Tavanje naokoli
  • Izguba samozavedanja
  • Blodnje, na primer prepričanje, da je bilo nekaj ukradeno

Ohranjanje spretnosti

Številne pomembne spretnosti se ohranijo za daljše obdobje, čeprav se simptomi poslabšajo. Ohranjene spretnosti lahko vključujejo branje ali poslušanje knjig, pripovedovanje zgodb in obujanje spominov, petje, poslušanje glasbe, ples, risanje ali opravljanje obrti.

Te veščine se lahko ohranijo dlje, ker jih obvladujejo deli možganov, katere bolezen prizadene kasneje.

Alzheimerjeva bolezen: test

Če ste v zgornjem zapisu prepoznali svojega bližnjega vsaj v nekaterih dejanjih, ki jih zadnje čase opazujete pri njemu, je morda čas za obisk zdravnika.

Kdaj obiskati zdravnika

Številna stanja, vključno s stanji, ki jih lahko zdravimo, lahko povzročijo izgubo spomina ali druge simptome demence. Če vas skrbi spomin ali druge sposobnosti razmišljanja, se posvetujte s svojim zdravnikom za natančno oceno in diagnozo.

Če vas skrbijo miselne spretnosti, ki jih opazite pri družinskem članu ali prijatelju, se pogovorite o svojih pomislekih in predlagajte skupni obisk zdravnika.

Alzheimerjeva bolezen: Vzroki

Znanstveniki verjamejo, da je za večino ljudi Alzheimerjeva bolezen posledica kombinacije genetskih, življenjskih in okoljskih dejavnikov, ki s časom vplivajo na možgane.

Manj kot 1 odstotek časa Alzheimerjevo bolezen povzročajo posebne genetske spremembe, ki človeku praktično zagotavljajo, da se bo bolezen razvila. Ti redki pojavi običajno povzročijo nastanek bolezni v srednji starosti (nekateri temu pravijo tudi Alzheimerjeva bolezen pri mladih).

Natančni vzroki Alzheimerjeve bolezni niso popolnoma razjasnjeni, a njen temelj so težave z možganskimi beljakovinami, ki ne delujejo normalno, motijo delovanje možganskih celic (nevronov) in sprostijo vrsto strupenih snovi. Nevroni so poškodovani, izgubijo povezave med seboj in na koncu umrejo.

Škoda se najpogosteje začne v predelu možganov, ki nadzoruje spomin, vendar se postopek začne leta pred prvimi simptomi. Izguba nevronov se v nekoliko predvidljivem vzorcu širi na druga območja možganov. Pozna faza demence terja bistveno skrčene možgane.

Raziskovalci so osredotočeni na vlogo dveh beljakovin:

  • Plaki. Beta amiloidi so ostanki večjega dela beljakovine. Ko se ti fragmenti združijo, se zdi, da imajo toksičen učinek na nevrone in motijo komunikacijo med celicami. Te kopice tvorijo večje usedline, imenovane amiloidni plaki, ki vključujejo tudi druge ostanke celice.
  • Pentlje. Beljakovine Tau igrajo vlogo v notranjem podpornem in transportnem sistemu nevrona, da prenaša hranila in druge bistvene materiale. Pri Alzheimerjevi bolezni beljakovine tau spremenijo obliko in se organizirajo v strukture, imenovane nevrofibrilarne pentlje. Pentlje motijo transportni sistem in so strupene za celice.

Ostali vzroki demence (Alzheimerjeva bolezen) so.

Starost

Staranje je največji znani dejavnik tveganja, da se Alzheimerjeva demenca pojavi. Alzheimerjeva bolezen ni del običajnega staranja, toda z njim se verjetnost za razvoj bolezni povečuje.

Ena od študij je denimo ugotovila, da sta na leto dve novi diagnozi na 1.000 ljudi, starih od 65 do 74 let, 11 novih diagnoz na 1.000 ljudi, starih od 75 do 84 let, in 37 novih diagnoz na 1.000 ljudi, starih 85 let in več.

alzheimerjeva bolezen in čutilo za vonj

Družinska zgodovina in genetika

Tveganje za razvoj Alzheimerjeve bolezni je nekoliko večje, če ima bolezen sorodnik prve stopnje – vaša starša ali sorojenci. Večina genetskih mehanizmov te bolezni med družinami ostaja v glavnem nepojasnjena, genetski dejavniki pa so verjetno zapleteni.

Eden bolje razumljivih genetskih dejavnikov je oblika gena za apolipoprotein E (APOE). Sprememba gena, APOE e4, povečuje tveganje za Alzheimerjevo bolezen, vendar pa bolezni ne razvijejo vsi s to variacijo gena.

Znanstveniki so v treh genih ugotovili redke spremembe (mutacije), ki dejansko zagotavljajo, da bo oseba, ki podeduje enega od njih, razvila Alzheimerjevo bolezen. Toda te mutacije predstavljajo manj kot 1 odstotek ljudi s to boleznijo.

Downov sindrom

Veliko ljudi z Downovim sindromom razvije Alzheimerjevo bolezen. To je verjetno povezano s tem, da imajo tri kopije kromosoma 21 – in nato tri kopije gena za protein, ki vodi do nastanka beta-amiloida. Znaki in simptomi Alzheimerjeve bolezni se pri ljudeh z Downovim sindromom kažejo 10 do 20 let prej kot pri splošni populaciji.

Spol

Zdi se, da so razlike med tveganji med moškimi in ženskami majhne, vendar je na splošno več žensk s to boleznijo, ker na splošno živijo dlje kot moški.

Blage kognitivne okvare

Blaga kognitivna okvara je upad spomina ali drugih miselnih veščin, ki je večji od tistega, kar bi lahko pričakovali za starost osebe, vendar upad človeku ne preprečuje normalnega delovanja v družbenem ali delovnem okolju.

Ljudje, ki imajo blage kognitivne motnje, imajo veliko tveganje za razvoj demence. Kadar je primarni primanjkljaj blage kognitivne motnje spomin, je pogosteje, da stanje zaradi Alzheimerjeve bolezni napreduje v demenco. Diagnoza blage kognitivne motnje omogoča osebi, da se osredotoči na spremembe zdravega življenjskega sloga, razvije strategije za kompenzacijo izgube spomina in načrtuje redne zdravniške preglede za spremljanje simptomov.

Pretekla poškodba glave

Ljudje, ki so imeli hudo poškodbo glave, imajo večje tveganje za Alzheimerjevo bolezen.

Slab vzorec spanja

Raziskave so pokazale, da so slabi vzorci spanja, kot je nezmožnost zaspati ali spati čez noč, povezani s povečanim tveganjem za Alzheimerjevo bolezen.

Življenjski slog in zdravje srca

Raziskave so pokazale, da lahko isti dejavniki tveganja, povezani s srčnimi boleznimi, tudi povečajo tveganje za Alzheimerjevo bolezen. Ti vključujejo:

  • Premalo vadbe
  • Prekomerna telesna teža
  • Kajenje ali izpostavljanje cigaretnemu dimu
  • Visok krvni pritisk
  • Visok holesterol
  • Slabo nadzorovana sladkorna bolezen tipa 2

Vse te dejavnike je mogoče spremeniti. Zato lahko sprememba življenjskih navad do neke mere spremeni vaše tveganje. Na primer, redna vadba in zdrava prehrana z nizko vsebnostjo maščob, bogata s sadjem in zelenjavo, sta povezana z zmanjšanim tveganjem za razvoj Alzheimerjeve bolezni.

Vseživljenjsko učenje in družbena angažiranost

Študije so pokazale povezavo med vseživljenjsko vključenostjo v duševne in socialno spodbudne dejavnosti in zmanjšanim tveganjem za Alzheimerjevo bolezen. Zdi se, da so nizke stopnje izobrazbe – manj kot srednješolske – dejavnik tveganja za Alzheimerjevo bolezen.

alzheimerjeva demenca resnica

Alzheimerjeva bolezen: Komplikacije

Izguba spomina in govora, oslabljena presoja in druge kognitivne spremembe, ki jih povzroča Alzheimerjeva bolezen, lahko zapletejo zdravljenje drugih zdravstvenih stanj. Oseba z Alzheimerjevo boleznijo morda ne bo mogla:

  • Sporočiti, da čuti bolečino – na primer zaradi zobne težave
  • Prijaviti simptomov drugih bolezni
  • Upoštevati predpisanega načrta za zdravljenje demence
  • Opaziti ali opisati neželene učinke zdravil

Ko Alzheimerjeva demenca napreduje do zadnjih faz, možganske spremembe začnejo vplivati na fizične funkcije, kot so požiranje, ravnotežje ter nadzor črevesja in mehurja. Ti učinki lahko povečajo ranljivost za dodatne zdravstvene težave, kot so:

  • Vdihavanje hrane ali tekočine v pljuča (aspiracija)
  • Pljučnica in druge okužbe
  • Padci
  • Zlomi
  • Preležanine
  • Podhranjenost ali dehidracija

Preprečevanje

Alzheimerjeva bolezen ni preprečljivo stanje. Vendar pa je mogoče spremeniti številne dejavnike tveganja življenjskega sloga za Alzheimerjevo bolezen. Dokazi kažejo, da lahko spremembe prehrane, vadbe in navad – koraki za zmanjšanje tveganja za srčno-žilne bolezni – prav tako zmanjšajo tveganje za razvoj Alzheimerjeve bolezni in drugih motenj, ki povzročajo demenco. Zdrave življenjske navade za srce, ki lahko zmanjšajo tveganje za Alzheimerjevo bolezen, so:

  • Redna telovadba
  • Dieta s svežimi pridelki, zdravimi olji in hrano z malo nasičenih maščob
  • Sledenje smernicam zdravljenja za obvladovanje visokega krvnega tlaka, sladkorne bolezni in visokega holesterola
  • Če kadite, prosite zdravnika za pomoč, da prenehate kaditi

Študije so pokazale, da so ohranjene miselne spretnosti pozneje v življenju in zmanjšano tveganje za Alzheimerjevo bolezen povezane z udeležbo na družabnih dogodkih, branjem, plesom, igranjem družabnih iger, ustvarjanjem umetnosti, igranjem inštrumenta in drugimi dejavnostmi, ki zahtevajo duševno in družbeno udejstvovanje.

Alzheimerjeva bolezen in zdravljenje s konopljo

Endokanabinoidna signalizacija se zdi »ključna za številne molekularne in celične procese, ki so pomembni za učenje in spomin.«[1]

Alzheimerjeva bolezen, za katero je značilna postopno mentalno poslabšanje, ki se začne v srednjih ali zrelejših letih in je povezano z genetskimi faktorji, življenjskim stilom in okoljem, ima za posledico izgubo spomina, kognitivnih sposobnosti in nezmožnost govorjenja.

Skozi zgodovino so že uporabljali indica sorte konoplje za umirjanje pacientov in lajšanje simptomov bolezni, toda novejša znanost kaže, da je bolezen močno povezana z endokanabinoidnim sistemom in s ponovno pojavitvijo CBD zdravil je bolj verjetno, da bodo terapije na kanabinoidni osnovi postale bolj standardne za zdravljenje demence.

V resnici take terapije že kažejo obetavne rezultate pri številnih boleznih, ki so povezane z možgani, saj kanabinoidi možgane ščitijo pred uničenjem nevronskih mrež skozi različne procese: nevtralizirajo proste radikale, blažijo vnetja, izboljšujejo mitohondrijsko delovanje, čistijo beta-amiloide in celične okruške.[3]

Leta 2004 so znanstveniki opazili zaščitne, antioksidativne in antiapoptotske učinke CBD na možgane, ki so rezultirali v zmanjšanje nevrotoksičnosti, ki jo povzroči zbiranje amiloidov. Ob opažanju sinergijskega učinka sestavin, kot sta CBD in THC, so pet let kasneje zapisali:

Ogromna terapevtska vrednost CBD, tako izoliranega kot v kombinaciji s THC, izvira iz spoznanja, da je to redka, če ne celo unikatna sestavina, ki je zmožna zagotoviti zaščito živčevju s kombinacijo različnih lastnosti (anti-glutaminski učinki, anti-vnetno delovanje, antioksidativno delovanje), ki skoraj v celoti pokrijejo vse spektre nevrotoksičnih mehanizmov, ki delujejo pri nevrodegenerativnih obolenjih (ekscitotoksičnost, vnetja, oksidativne poškodbe itd.)[4]

Lahko bi rekli, da konopljo uvrščamo med naravna zdravila proti demenci.

Kako uživati konopljo: Odmerki in jemanje

Priporočljivo je, da pacienti sodelujejo z zdravstvenim delavcem, ki ima izkušnje s CBD ali kanabisom za medicinsko rabo, da lahko doziranje in metode jemanja nato razvijemo in prilagodimo posameznemu pacientu na individualni ravni. Hkrati so lahko dobro izobraženi in zavedni pacienti prav tako sami svoji strokovnjaki in zdravstveni svetovalci.

Pri vseh zdravilih za oralno uporabo se lahko obrnete na tabelo odmerkov, ki je del spodnje e-knjige, kjer se nahajajo priporočila za odmerke CBD glede na telesno težo. Pridobite jo z obrazcem nekoliko nižje.

Vedno začnite z mikro odmerkom, da preverite občutljivost, nato pa počasi povečujte odmerek glede na priporočene vrednosti, dokler simptomi ne izginejo. Pacienti z Alzheimerjevo boleznijo morajo biti previdni, ko prehajajo na višje odmerke proti priporočenemu standardnemu – makro odmerku, da minimizirajo psihoaktivne učinke. Sorte, ki vsebujejo veliko mircena, imajo bolj sproščujoč učinek.

Vendar pa so produkti, ki so narejeni z bolj uspavalnimi indica-dominantnimi vrstami, ki vsebujejo več THC, boljši za težave s spanjem (glejte članek o nespečnosti za več informacij). Priporočen je odmerek z maksimalno 5-10 mg THC naenkrat.

Izogibajte se produktom s sativa-dominantnimi vrstami, saj te spodbujajo hiperaktivnost in disasociacijo. Zaradi varnostnih razlogov se produkte, ki se uživajo s kajenjem ali uparjalniki, pacientom z demenco odsvetuje.

V primerih, ko so potrebni višji odmerki, je priporočljiva uporaba koncentratov CBD olja, ki se ga jemlje oralno, ali v obliki kapsul, ali pa z dodajanjem v hrano (dobro deluje npr. maslo iz oreščkov).

Teorija in Alzheimerjeva bolezen

Poleg antioksidativnih, anti-vnetnih in nevrozaščitnih učinkov kanabinoidov je več študij pokazalo tudi njihovo vlogo pri rasti živčnega tkiva v hipokampusu, delu možganov, ki je povezan s spominom.[5],[6]

Več odkritij iz leta 2014 kaže na to, da aktivacija receptorjev CB1 in CB2 z naravnimi ali umetnimi dejavniki – ne-psihoaktivni odmerki – pozitivno vpliva pri eksperimentalnih modelih, tako da zmanjša delovanje škodljivega beta-amiloid-peptina in taufosforilacijo, prav tako pa spodbudi možganom lastne sisteme popravljanja celic.

»Endokanabinoidna signalizacija je pokazala znake moduliranja številnih sočasnih patoloških procesov,« so zapisali avtorji ene od študij, »vključno z nevrovnetji, ekscitotoksičnostjo, mitohondrijsko disfunkcijo in oksidativnim stresom.«[7]

V istem letu je nek avstralski poskus, opravljen na miših, pokazal, da zdravljenje s CBD spreobrne kognitivni primanjkljaj in naj bi imelo terapevtski potencial pri podobnih okvarah.[8] Študija iz leta 2016, kjer so preučevali enajst pacientov z Alzheimerjevo boleznijo ob uporabi THC, je pokazala znatno zmanjšanje potence simptomov, vključno z blodnjami, razburjenostjo, agresijo in nespečnostjo.[9]

Morda bi lahko rekli, da konoplja spada pod naravna zdravila proti demenci.

Pridruži se privatni Facebook skupini

Druži nas želja po praktičnem znanju. Da prejmeš povezavo do zaprte Facebook skupine moraš spodaj najprej obkljukati bel kvadratek in nato nato klikniti na moder gumb.

Viri in literatura

  1. Ferreira‐Vieira, T. H., Bastos, C. P., Pereira, G. S., Moreira, F. A., & Massensini, A. R. (2014). A role for the endocannabinoid system in exercise‐induced spatial memory enhancement in miceHippocampus24(1), 79-88.
  2. Currais, A., Quehenberger, O., Armando, A. M., Daugherty, D., Maher, P., & Schubert, D. (2016). Amyloid proteotoxicity initiates an inflammatory response blocked by cannabinoidsNPJ aging and mechanisms of disease2, 16012.
  3. Iuvone, T., Esposito, G., Esposito, R., Santamaria, R., Di Rosa, M., & Izzo, A. A. (2004). Neuroprotective effect of cannabidiol, a non‐psychoactive component from Cannabis sativa, on β‐amyloid‐induced toxicity in PC12 cellsJournal of neurochemistry89(1), 134-141.
  4. Iuvone, T., Esposito, G., De Filippis, D., Scuderi, C., & Steardo, L. (2009). Cannabidiol: a promising drug for neurodegenerative disorders?CNS neuroscience & therapeutics15(1), 65-75.
  5. Esposito, G., Scuderi, C., Valenza, M., Togna, G. I., Latina, V., De Filippis, D., … & Steardo, L. (2011). Cannabidiol reduces Aβ-induced neuroinflammation and promotes hippocampal neurogenesis through PPARγ involvementPloS one6(12).
  6. Campbell, V. A., & Gowran, A. (2007). Alzheimer’s disease; taking the edge off with cannabinoids?British journal of pharmacology152(5), 655-662.
  7. Ferrer, I. (2014). Cannabinoids for treatment of Alzheimer’s disease: moving toward the clinicFrontiers in pharmacology5, 37.
  8. Esposito, G., Scuderi, C., Valenza, M., Togna, G. I., Latina, V., De Filippis, D., … & Steardo, L. (2011). Cannabidiol reduces Aβ-induced neuroinflammation and promotes hippocampal neurogenesis through PPARγ involvement. PloS one6(12).
  9. Shelef, A., Barak, Y., Berger, U., Paleacu, D., Tadger, S., Plopsky, I., & Baruch, Y. (2016). Safety and efficacy of medical cannabis oil for behavioral and psychological symptoms of dementia: an-open label, add-on, pilot studyJournal of Alzheimer’s disease51(1), 15-19.

Vprašaj nas! :)

Dodaj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Gratis e-knjiga:Kako odmeriti oralni dnevni vnos konoplje

Naučil/a se boš, kako izračunati pravi začetni dnevni odmerek glede na svojo bolezen in kilažo. Vodič vsebuje tabele, s pomočjo katerih lahko določiš ravno pravšnjo "dozo".

Uspešno poslano!