Avtizem: Test, znaki, zdravljenje in diagnoza [Otrocih, odraslih]

V vodiču si bomo avtizem pogledali pobližje. Kakšni so znaki, ali lahko naredimo test in kako zdravnik postavi diagnozo ter kako poteka zdravljenje.

Kaj je avtizem in kdo natančneje je avtist?

Avtizem je vseživljenjska razvojna motnja, ki je najbolj opazna pri težavah v komunikaciji in obnašanju.

Vsak posameznik v avtističnem spektru ima težave s socialno interakcijo, empatijo, komunikacijo in prilagajanjem drugim. Pri pogovoru z njimi je precej opazna njihova nezmožnost postavljanja v kožo drugega.

Vidne težave imajo tudi z izražanjem preko gest, izrazov na obrazu. Večinoma pa se bodo za vsako ceno izognili bližine in dotika druge osebe.

Stopnja motenj in kombinacija simptomov se od osebe do osebe zelo razlikuje. Nekateri avtisti se brez problema pogovarjajo, drugi pa tega sploh niso sposobni. Dva otroka, ki imata morda isto diagnozo se po vedenju in sposobnostih lahko zelo razlikujeta.

Če ste starš otroka, ki trpi zaradi motenj avtističnega spektra, boste morda slišali več različnih izrazov, vključno z visoko funkcionalnim avtizmom , atipičnim avtizmom, motnjo avtističnega spektra in prodorno motnjo v razvoju.

Ti izrazi vas lahko zmedejo, ne samo zato, ker jih je toliko, ampak tudi zato, ker jih zdravniki, terapevti in drugi starši lahko uporabljajo na različne načine.

Vrste avtizma: Zmeda v imenu

Do nedavnega so strokovnjaki uporabljali različne izraze, danes pa bomo slišali zelo pogosto izraz motnje avtističnega spektra. Razlog – včasih je težko razvrščati v kalupe, ker  noben avtist ni isti.

Še vedno pa je dobro poznati najbolj pogoste skupne lastnosti razvrščanja po imenih:

• Aspbergerjev sindrom
• Pervazivna razvojna motnja, ki ni opredeljena
• Avtistična motnja ali klasični avtizem

Aspbergerjav sindrom

Aspbergerjev sindrom, ki ga včasih imenujemo visoko funkcionalni avtizem ali blagi avtizem. PDD-NOS ali netipični avtizem sta manj hudi različici. 

Osebe so lahko visoko inteligentne in zmožne normalnega življenja. Načeloma so precej osredotočene na teme, ki jih zabavajo. Pri ostalih opravilih pa imajo zaradi kontra učinka lahko težave pri motivaciji.

Učenec o Aspbergerjevemu sindromu: težave s katerimi se sooča

Še vedno pa so prisotne težave v socialnem življenju.

Pervazivna razvojna motnja

Ta vrsta diagnoze je vključevala nekoliko manj funkcionalne otroke. Tiste, ki jih ni bilo mogoče uvrstiti pod Aspbergerjev sindrom. Ta razvrstitev je vklučevala nekoliko širši nabor simptomov.

Avtistična motnja ali klasični avtizem

Sem pa so strokovnjaki uvrščali otroke, katerih simptomi so bili še hujši. Ta oblika je veljala za še težjo. 

Destruktivna motnja v otroštvu in Rettov sindrom sta prav tako med bolj razširjenimi motnjami v razvoju. Ker sta obe izredno redki genetski bolezni, ju običajno smatramo za ločeni zdravstveni stanji, ki ne sodita povsem na spekter.

Znaki avtizma pri različno starih otrocih

Kako ga prepoznati?

Če vaš otrok kaže znake razvojnega zaostanka ali drugačna vedenja, ki so podobna avtizmu, boste morali za temeljito oceno obiskati zdravnika ali kliničnega psihologa, ki je specializirano za diagnostično testiranje. Zdravnik vam lahko pomaga ugotoviti, ali je avtizem pri otrocih prisoten in kje na spektru se nahaja otrok.

Znaki moznje avtističnega spektra se lahko pojavijo v različnih obdobjih, spodaj pa so navedeni najpogostejši časovni okvirji in značilnosti.

Prisotnost enega ali več znakov pa še ni nujno indikator za avtizem.

Socialno vedenje in socialno razumevanje

Na prvi pogled bi se nam tak otrok lahko zdel precej hladen, morda bi si mislili, da takšne druže kot njegovi sovrstniki ne potrebujemo. 

Prvi znaki avtizma pri dojenčku so lahko sledeči [vir]:

• Do 6 meseca starosti postane opazno izogibanje očesnemu kontaktu
• Ponavljajoči se gibi telesa postanejo vidni do 6 meseca (mahanje z rokami, zibanje, vrtenje)
• Do 9 meseca starosti se ne odzivajo na svoje ime
• Pri dojenčku ne opazimo znakov veselje, jeze, žalosti ali presenečenja na obrazu. Prav tako do 9 meseca.
• Uprablja zelo malo ali nobene geste do 12 meseca (ne maha v poslovilo)

Zgodnji znaki avtizma pri otrocih:

• Ne pokaže iteresa drugim do 15 meseca (ne pokaže na stvar)
• Do 18 meseca ne prinese pokazati nobene igrače
• Ne uspe mu dojeti do 24 meseca, da je bližnja oseba jezna ali prizadeta
• Med 24 in 36 mesecem se pojavi preokupacija z ozko tematiko
• Do 36 meseca ne opazi in se ne priključi igri drugih otrok
• Se ne pretvarja, da je druga oseba ali žival do 48 meseca
• Ne poje, pleše do 60 meseca.

Njihovi interesi in vedenje

Spodaj omenjeni znaki so lahko pri enih otrocih manj zaznavni kot pri drugih. Ti znaki niso vidni pri dojenčkih, ampak se najpogosteje pokažejo  v obdobju malčka.

• Pri starost 24 mesecev pričnejo otroci postavljati v vrsto predmete, sprememba jih lahko razburi
• Izrazito ali dologtrajnejše ponavljanje besed med 24 in 36 mesecem
• Otroci z avtizmom bodo med 12 in 24 mesecem razvili enak način igre z igračami
• Avtisti se lahko razburijo zaradi manjših sprememb in imajo težave s prilagajanjem. Postane vidno od 24 meseca naprej
• Med 36 in 48 mesecem razvijejo zanimanje za bolj poglebljeno igro, prične jih zanimati ozko področje (zemljevidi, registrske tablice, športna statistika)
• Odreagirajo drugače na dražljaje iz okolja (vonj, sluh, okus) med 12 in 36 mesecem ali pa so ravnodušni do bolečine
• Med 24 in 36 mesecem jih fascinira vrtenje posameznega dela igrače, npr. kolesa vlakca

Pogoste pridružene težave

Te težave se lahko pojavijo in morda tudi izginejo v različnih časovnih obdobjih v življenju. Ne gre jih jemati lahkotno, saj so morda razlog za krajše življenje avtistov (predvsem zaradi epilepsije in samomorov). [vir]

Seznam: [vir]

• Zakasnele težave z govorom (lahko se zgodi tudi da otrok ne govori)
• Zakasneli razvoj motoričnih sposobnosti
• Zakasnele sposobnosti razmišljanja in učenja
• Epileptični napadi
• Motnje spanja
• ADHD
• Črevesne težave (zaprtost)
• Debelost
• Anksioznost, stres in pretirana skrb, depresija, bipolarna motnja

Nekaj primerov vedenja

Pri zaznavanju

Pri veliko avtistih se zgodi, da so preveč ali premalo odzivni na okolico. V eni skrajnosti lahko povsem ignorirajo ljudi, ki jim kaj govorijo. Včasih pa jih lahko zmotijo tudi nam precej tihe stvari.

Zmotiji pa jih lahko nenadni zvoki, kot je na primer glasno zvonenje telefona. Pri nekaterih se lahko zgodi, da si pokrijejo ušesa in si pričnejo nekaj ponavljat, da bi preglasili ta zvok.

Naši bližini se izmikajo, dotik iz hrbtne strani pa jih lahko dodobra preseneti. Tudi dotik določene teksture v tkanini jim morda lahk preseneti.

Pri čustvovanju

Dojemamo jih lahko kot čustveno nestabilne osebe. Avtisti imajo lahko precejšne težave z obvladovanjem. Lahko se zgodi, da otrok prične jokati, kričati ali pa kaj drugega.

Če jih izpostavimo velikemu stresu lahko iz njih izvabimo tudi agresivnejšo plat. Lahko poškodujejo predmete okoli njih, nekateri pa morda celo sebe.

Pri razmišljanju

Ključnega pomena je, da njihova inteligenca ni enakomerno razporejena. Zato se pogosto pojavlja razlika med bolj močno platjo verbalnega izražanja in šibkejšo platjo neverbalnega (geste, grimase …).

Težje jimje razmišljat na nekonkretnem nivoju (abstraktno). Bolj od rok pa jim gredo stvari povezane s spominm in opazovanjem.

Znaki avtizma pri odraslih

Avtizem pri starejših je prikrit.

Mnogi odrasli, ki lahko dobro funckionirajo, se sploh ne zavedajo, da imajo avtizem. Težje pa zaznavajo kaj drugi čutijo in mislijo.

Odrasli so imeli že toliko priložnosti, da so se lahko naučili strategij spoprijemanja, da so znaki avtizma pri njih precej manj vidni. Nekateri jih znajo v družbi dobro prikriti.

Še vedno pa je moč pri nekaterih opaziti težave pri ohranjanju partnerskih in prijateljskih odnosov. Pojavijo se lahko težave povezane s čustvovanjem, kar pelje v anksioznost in depresijo. [vir]

Poleg tega pa starejši avtisti:

• občutijo veliko nelagodnost, ko se je treba družiti v večjem krogu ljudi
• užalijo koga, brez da bi to hoteli
• se držijo vsakodnevne rutine kot pijanec plota
• očesni kontakt ni viden

Ženske je težje prepoznati, ker bolje “kopirajo” vedenja drugih žensk. So tišje in skrivajo svoja čustva. Od moških se bolje znajdejo v družabnih situacijah.

Kako se postavi diagnoza motnje avtističnega spektra?

Potek diagnoze je lahko precej težaven. Ne obstaja zdravniški test za avtizem, kot npr. krvni test, ki bi lahko brez napake pokazal stanje. Potrebno se je zanašati na opazovanje.

Diagnoza se lahko postavi okrog 2 leta starosti. Takrat bo strokovnjak že lahko prišel do ključnih ugotovitev. [vir] 

Človek se sprašuje, zakaj je sploh dobro postavljati diagnoze – zaradi dodatne pomoči in zaradi lažjega uspeha v našem sistemu.

Obrnemo se lahko na zdravstveni ali šolski sistem.

Spremljati bomo morali otroka

Glede na mejnike, ki jih je strokovna znanost vzpostavila do sedaj, je potrebno spremljati otroka. Na primer ali je pri 6 mesecih vzpostavil očesni kontakt. Tukaj so zapisani mejniki.

Spremljamo ga pri igri, učenju, govoru, kako se obnaša … Pri tem nam lahko pomagajo tudi stari starši in vzgojitelji oz. učitelji. Obstajajo tudi aplikacije za na telefon, s katerimi lažje sledimo dogodkom. Primer v angleščini.

Poleg tega pa nas bodo dodobra zaslišali tudi zdravstveni delavci. Predvsem glede zgodovine psihičnih težavav in kaj smo opazili pri razvoju otroka.

Test s pomočjo zdravnika

Že pri rednih zdravniških pregledih lahko pogovor steče na temo avtizma. Za primerjavo našega otroka z ostalimi obstajajo posebni vprašalniki. Če se opazijo morebitne težave se lahko pričakuje bolj redne preglede pri zdravniku. Na primer pri:

• 9 mesecih
• 18 mesecih
• 30 mesecih

Če imate sum na avtizem, o tem obvestite zdravnika, da se domenite za rednejše in temeljitejše preglede kot običajno pri tej starosti. [vir]

Testi pri specialistih

Tukaj pride do tistega res temeljitega pregleda, kjer se združi znanje različnih strokovnjakov. Pregled lahko opravi razvojni pediater, otroški psiholog, logoped, socialni pedagog, socialni delavec … Končna diagnoza se postavi, ko so zbrani različni pogledi na otroka.

Starši bomo morali izpolnjevati vprašalnike, odgovoarjati na vprašanja, otroka pa se bo testiralo v različnih situacijah.

• Vsakodnevna opravila (oblačenje, prehranjevanje, pogovori)
• Obnašanje v različnih okoljih (igra, sodelovanje)
• Test inteligence
• Ocena govora in jezika (govor in komuniciranje)
• Kakšne so gibalne sposobnosti (fizioterapevt)
• Test za sluh (zvočna občutljivost)

Opazovali ga bodo morda pri igri in sodelovanju z drugimi ljudmi.

Ambulanta za avtizem se nahaja v Mestni otroški bolnišnici v Ljubljani na Ulici stare pravde 4. Naročanje je možno z napotnico od zdravnika.

Zdravljenje avtizma s CBD kapljicami

Uporaba CBD v namene zdravljenja avtizma je bila sprva posledica staršev otrok, ki so trpeli za avtizmom. Vsi vemo, da je stvar zelo naporna in težka tudi iz strani staršev, zato so poizkušali tudi z medicinsko konopljo, tudi s THC konopljo.

Seveda s psihoaktivnim THC ne gre eksperimentirati na ranljivih otroških, zato je CBD za to veliko boljša alternativa.

Pri izdelkih polnega spektra kot so lahko CBD kapljice, se dnevno zaužije tudi nekaj THC-ja, zato se takšna terapija ne priporoča za otroke. Kaj pa si naj mislimo o samem CBD-ju pa tule.

Na lastno pest raje ne poizkušajte eksperimentirati.

Ugotovitve

• Najpogostejši napredek se vidi pri interakcijah z ljudmi in vedenju nasploh.
• Raziskave in dokazi o uporabnosti kanabidiola se kopičijo.
• Primernost CBD za avtizem ostaja v veliki meri nedoločena.
• Potrebne bodo še dodatne raziskave, nekaj študij s pomočjo CBD in placeba na ljudeh pa je že bilo narejenih v tej smeri.(več spodaj).

Vsak človek ima cel sistem v telesu, na katerega vpliva konoplja

Pravimo mu endokanabinoidni sistem, odziva se na podobne molekule kot konopljine, le da jih znamo sami narediti. Naprej vpliva na učenje, spomin, telesno temperaturo, vnetja … “Premakne” pa ga tudi konoplja in CBD.

Kako je vpliv konoplje povezan z avtizmom?

Dr. Karen Litwa in Ken Soderstorm iz Univerze v Vzhodni Karolini sta raziskovala v tej smeri [vir]:

• Otroci z avtizmom imajo manjše število endokanabinoidov v krvi (delčki podobni konopljinim, ki jih sami znamo proizvesti)
• Uporaba marihuane med nosečnostjo poveča možnost za razvoj atizma

Raziskave

Pričetki zdravljenja

V začetku 60 let prejšnjega stoletja je dr. Bernard Rimland, raziskovalec in psihiater dobil avtističnega sina. Tako je bil prvi iz znane zgodovine, ki je prakticiral na tem področju s konopljo. Imel je celo svoj inštitut za raziskave o avtizmu.

Izsledki so govorili predvsem o tem, da je pri otrocih uspel zmanjšati sledeče simptome:

• agresija
• anksioznost
• panični napadi
• izbruhi jeze
• Samopoškodovanje

Moramo pa povedati, da po vsej verjetnosti ni uporabljaj industrijske konoplje s CBD, ampak kar takšno, ki je verjetno povzročala psihoaktivnost. Takrat še ni vedel, da je THC marihuana nevarna za otroške možgane

Raziskava na 60 otrokih

V raziskavi iz leta 2021 je polovica avtističnih otrok 12 tednov dobivala CBD, drugi pa placebo. Njihova starost – 5 do 11 let. [vir]

Začetni odmerek je bil 6 kapljic na dan (3 mg CBD) in so ga povečevali za 2 kapljici 2-krat na teden. Uživali so izdelek, ki je vseboval CBD in pa THC v razmerju 10:1. Te kapljice so bile precej šibke in so vsebovale 0,5 % CBD. To razmerje je najbolj podobno 2,5 % CBD kapljicam.

Prišli so do 70 CBD kapljic na dan (0,5 % CBD), in če pretvorimo to v 5 % CBD kapljice, so jih uživali na vrhuncu po 7 na dan. 

Izboljšave so dokazali na področju socializacije, anksioznosti, sposobnosti mirnega sedenja, številu obrokov in koncentraciji. Slednja se je izboljšala samo pri srednje težkih primerih.

Stranske učinke je pri teh odmerkih izkusilo 9,7 % otrok – vrtoglavica, nespečnost, trebušni krči, povišanje telesne teže.

Raziskava na 27 ljudeh

V letu 2023 so raziskovalci pogledali, kako se je 27 osebkov odzivalo na konopljo. [vir]

Odmerke CBD kapljic polnega spektra so odmerjali 3-krat na dan po 5 kapljic. Vsaka kapljica je vsebovala 18,8 mg CBD in 1,3 mg THC. Razmerje je najbolj podobno 5 % CBD kapljicam.

Da si bomo lažje predstavljali, ena takšna kapljica je enaka 12 CBD kapljicam 5 %. Torej je pacient na odmerek dobival 60 nam bolj poznanih CBD kapljic.

Pozitivne so bile spremembe na področju komunikacije, socializacije in obnašanja
Negativne pa pri nemirnosti, povečanju apetita in živčnosti/agresiji.

Raziskava na 20 ljudeh

V letu 2023 so drugi raziskovalci na 20 ljudeh z različno težavnostjo avtizma. Razmerje med njima so vmes spreminjali. [vir]

Kvaliteta življenja se je izboljšala v 19 od 20 primerov – posledično tudi družinam. Zmanjšala se je agresija do drugih ljudi, nelagodje ob množici ljudi, avtistične krize in izbruhi besa.

Je tudi prva raziskava na ljudeh, ki je pokazala pozitivno uporabo kanabinoidov za težavo, ki jo je zelo težko kakor koli zdraviti. Ko oseba nekontrolirano uživa stvari iz tal – bolezen Pica. 5 od 8 jih je pokazalo izboljšave.

Potrebnih je še več kliničnih raziskav.

Primer iz prakse

KS, otrok z zelo hudo obliko avtizma, ki sploh ni mogel govoriti, je spregovoril po uporabi kanabinoidnega pršila dvakrat dnevno, je povedal Dr. Giovanni Martinez, klinični psiholog iz Puerto Rica.

»Ta izdelek je začel uporabljati pred tremi tedni. Bil je popolnoma neverbalen pacient. Lahko je zgolj izpuščal zvoke. Edina sprememba pri njegovem zdravljenju pa je bil dodani CBD.« Starši so nato z zdravljenjem nadaljevali sami. Dr. Martinez je prav tako izvajal lastne raziskave o CBD in jih nato delil s starši.

»Zelo sem impresioniran nad sposobnostjo govora, ki jo je pridobil,« je še povedal. Dr. Martinez je opazil tudi to, da je KS v primeru nezmožnosti komunikacije postal razdražen zaradi svojih frustracij, ko pa se mu je izboljšala sposobnost komuniciranja, se je hkrati popravilo tudi njegovo vedenje.

»Nasmeje se vsakokrat, ko zasliši svoj glas,« je še dodal dr. Martinez.

Kakšen tuj forum vsebuje še veliko več takšnih anekdotalnih pripovedovanj (izven študij).

Še nekaj ugotovitev

Za otroke so priporočljive infuzije CBD konopljinih kapljic, glicerinske tinkture, produkti za pod jezik in čisti koncentrati brez alkoholnih tinktur. CBD olje se lahko jemlje samo, ali pa v kombinaciji z jogurti ali kako drugo hrano.

Koncentrate se lahko prav tako zmeša s hrano, kot je denimo maslo iz oreščkov v obliki kapsul, ali pa se jih preoblikuje v tablete, prilagojene otrokom.

V zgoraj omenjenih študijah je bila v uproabi konoplja v razmerju CBD:THC = 20:1 in tudi, čemur v Sloveniji najbolj ustrezajo 5 % CBD kapljice, ki imajo zakonsko določenih 0,2 % THC. Poleg tega pa so uporabljali še 2,5 % in 0,5 % CBD kapljice.

Če se boste kot odrasla želeli poizkusit CBD kapljice vam cenovno in zaradi same kvalitete konoplje, ki je bila vzgojena v Vodicah priporočamo CBD konopljine kapljice dr. Gosarja.

Vaporizatorjev za konopljo v študijah ni bilo zaznati.

Sorodno:

• Kaj vse zdravi konoplja in CBD kapljice: https://konopljazdravi.si/cbd-olje/cbd-olje-ucinki/
• Koliko so v resnici boljše bio CBD kapljice: https://konopljazdravi.si/cbd-olje/bio-cbd-kapljice/

Povzetek

Če želimo odgovoriti na vprašanje kaj je avtizem, moramo izpostaviti več različnih stvari. Namreč avtizem ni ena sama motnja, ampak spekter tesno povezanih motenj s skupnim jedrom združenih simptomov.

Avtizem je torej kompleksna nevrološka vedenjska motnja s širokim spektrom resnosti bolezni, vse od manjših težav pa do stopnje, ko je potrebna institucionalna oskrba. Za avtizem so značilne težave pri socialnih, jezikovnih in komunikacijskih sposobnostih, pogosto pa te težave otežujejo tudi določeni in ponavljajoči vedenjski vzorci.

Je zdravljenje avtizma mogoče? Konoplja in CBD kapljice pa lahko pomagajo pri blaženju simptomov.

Pogosto zastavljena vprašanja

Ali je avtizem ozdravljiv?

Avtizma ni mogoče ozdraviti, izboljšamo lahko zgolj simptome in povišamo kakovost življenja. Pomembna je zgodnja intervencija.

Kaj povzroča avtizem?

Gre za povezavo treh dejavnikov. Dednost, nepravilnosti v strukturi in delovanju možganov in okolje v smislu nosečnosti v starejšem obdobju in izpostavljenosti kemikalijam.

Zakaj narašča število avtistov?

Zaradi širše prepoznavnosti, spremenjenih diagnostičnih kriterijev, povečane ozaveščenosti ter genetski in okoljski dejavniki sodobne družbe (nosečnost v starejši dobi).