Avtizem: znaki, test in zdravljenje simptomov s CBD konopljo

avtizem znaki in pomoc cbd konoplje

Znanje je moč, zato bomo skušali izredno natančno preučiti avtizem. Znake, teste in navsezadnje tudi kako si lahko pomagamo s CBD konopljo pri blaženju simptomov.

Nekaj več o osnovah avtizma je potrebno vedeti zaradi samega poimenovanja, kajti obstaja več različnih izrazov. Dajmo se podučiti …

Kaj je avtizem natančneje in kdo je avtist?

Vsak posameznik v avtističnem spektru ima težave s socialno interakcijo, empatijo, komunikacijo in prilagajanjem drugim. Stopnja motenj in kombinacija simptomov se od osebe do osebe zelo razlikuje. Dva otroka, ki imata morda isto diagnozo se po vedenju in sposobnostih lahko zelo razlikujeta.

Če ste starš otroka, ki trpi zaradi motenj avtističnega spektra, boste morda slišali več različnih izrazov, vključno z visoko delujočim avtizmom, atipičnim avtizmom, motnjo avtističnega spektra in prodorno motnjo v razvoju. Ti izrazi vas lahko zmedejo, ne samo zato, ker jih je toliko, ampak tudi zato, ker jih zdravniki, terapevti in drugi starši lahko uporabljajo na različne načine.

Toda ne glede na to, kako zdravniki, učitelji in drugi strokovnjaki imenujejo motnjo avtističnega spektra, so edinstvene potrebe vašega otroka tisto, kar je resnično pomembno. Nobena diagnostična nalepka vam ne more natančno povedati, s kakšnimi izzivi se bo soočal vaš otrok.

Spoznavanje različnih motenj avtističnega spektra vam bo pomagalo bolje razumeti lastnega otroka, razumeti, kaj pomenijo različni izrazi v povezavi z avtizmom in vam bo olajšalo komunikacijo z zdravniki, učitelji in terapevti, ki vašemu otroku pomagajo.

Oblike avtizma: zmeda v imenu

znaki avtizma

Tri najpogostejše oblike avtizma po sistemu klasifikacije pred letom 2013 so bile: Avistična motnja ali klasični avtizem, Aspbergerjev sindrom in Pervazivna razvojna motnja.

Te tri motnje imajo veliko istih simptomov, vendar se razlikujejo po resnosti in učinku, ki ga imajo na posameznika. Avtistična motnja je najtežja oblika. Aspbergerjev sindrom, ki ga včasih imenujemo visoko delujoč avtizem, in PDD-NOS ali netipični avtizem sta bili manj hudi različici.

Destruktivna motnja v otroštvu in Rettov sindrom sta prav tako med bolj razširjenimi motnjami v razvoju. Ker sta obe izredno redki genetski bolezni, ju običajno smatramo za ločeni zdravstveni stanji, ki ne sodita povsem na spekter.

V veliki meri predvsem zaradi nedoslednosti v načinu razvrščanja posameznikov v vse zgoraj omenjene različice avtizma, te danes imenujemo kot “motnje spektra avtizma.«

Enoznačna označba premakne fokus iz mesta, kjer se vaš otrok nahaja na avtizemskem spektru zgolj na to, ali ima vaš otrok motnjo avtističnega spektra.

Če vaš otrok kaže znake razvojnega zaostanka ali drugačna vedenja, ki so podobna avtizmu, boste morali za temeljito oceno obiskati zdravnika ali kliničnega psihologa, ki je specializirano za diagnostično testiranje. Zdravnik vam lahko pomaga ugotoviti, ali ima vaš otrok motnjo avtističnega spektra in kako močno je prizadet.

Znaki – kako prepoznati avtizem

simptomi avtizma

Socialno vedenje in socialno razumevanje

Za otroke z motnjami avtističnega spektra je osnovna socialna interakcija lahko precej težavna. Simptomi avtista vključujejo:

  • Nenavadno ali neprimerno govorico telesa, kretnje in izraze obraza (npr. Izogibanja očesnemu stiku ali uporaba izrazov obraza, ki se ne ujemajo s tistim, kar otrok govori)
  • Nezanimanje za druge posameznike ali za delitev interesov ali dosežkov (npr. Prikazovanje narisane risbe, kazanje na ptico)
  • Majhno verjetnost, da se otrok približa drugim ali nadaljuje z družbeno interakcijo; deluje zadržano in odtujeno; raje je sam
  • Težave pri razumevanju čustev, reakcij in neverbalnih znakov drugih ljudi
  • Avtisti seupirajo dotikom
  • Težave z drugimi otroki iste starosti ali neupoštevanje teh

Znaki avtizma pri govoru in jeziku

Mnogi otroci z avtizmom se borijo z razumevanjem govora in jezika. Simptomi lahko vključujejo:

  • Zaostanek pri učenju govora (pri starosti 2 let) ali pa sploh ne govorijo
  • Avtist lahko govori z nenormalnim tonom glasu ali z nenavadnim ritmom ali tonom
  • Ponavljanje besed ali besednih zvez brez komunikacijskega namena
  • Težave pri aktivaciji govora ali nadaljevanju govora
  • Težave pri sporočanju potreb ali želja
  • Nerazumevanje preprostih izjav ali zastavljenih vprašanj
  • Dobesedno razumevanje izgovorjenega, primanjkljaj pri razumevanju humorja, ironije in sarkazma

Simptomi, ki se kažejo v vedenju

avtist ne zna pri 18 mesecih

Otroci z motnjo avtističnega spektra so v svojem vedenju, dejavnostih in interesih pogosto omejeni, delujejo kruto in celo obsesivno. Simptomi lahko vključujejo:

  • Ponavljajoče se gibe telesa (mahanje z rokami, zibanje, vrtenje); neprestano so v pogonu
  • Obsesivna navezanost na nenavadne predmete (gumijaste trakove, tipke, stikala za luči)
  • Preokupacija z ozko tematiko, ki jih zanima, včasih vključuje številke ali simbole (zemljevide, registrske tablice, športno statistiko)
  • Avtisti čutijo močna potrebo po podobnosti nečemu, urejenosti in rutinah (npr. postavljanje igrač v strog vrstni red). Razburjenje zaradi sprememb v svoji rutini ali okolju.
  • Nerodnost, nenormalna držo ali nenavadne načine gibanja
  • Fascinacija nad vrtljivimi, premikajočimi se kosi, predmeti ali deli igrač (npr. Nad vrtenjem koles na dirkalniku, namesto da bi se igrali s celotnim avtomobilom)
  • Hiper- ali hiporeaktivne reakcije na senzorični vnos (npr. Slabe reakcije na določene zvoke ali teksture, ravnodušnost do temperature ali bolečine)

Kako se igrajo otroci z motnjo avtističnega spektra

Otroci z avtizmom so običajno manj spontani kot drugi otroci. Za razliko od tipičnih radovednih malih otrok, ki s prstom pokažejo na stvari, ki jim padejo v oči, se otroci z motnjami avtističnega spektra pogosto zdijo nezainteresirani ali ne vedo, kaj se dogaja okoli njih.

Prav tako kažejo tudi razlike v načinu igranja. Težave imajo lahko pri funkcionalni igri ali uporabi igrač, ki imajo osnovno predvideno uporabo, na primer pri uporabi orodij ali kuhinjskih setov.

Običajno se ne igrajo iger, kjer je potrebno “pretvarjanje, da je nekaj res”, se ne vključujejo v skupinske igre, posnemajo drugih, ne sodelujejo z drugimi in ne uporabljajo svojih igrač na kreativne načine.

Sorodni znaki in simptomi motnje avtističnega spektra

Čeprav ti znaki niso del uradnih diagnostičnih meril za avtizem, otroci z motnjami avtističnega spektra pogosto trpijo zaradi ene ali več naslednjih težav:

Senzorne težave

Veliko otrok z motnjami avtističnega spektra bodisi premalo reagira bodisi pretirano reagira na senzorične dražljaje. Včasih lahko ignorirajo ljudi, ki jim nekaj govorijo, celo do točke, da so zanje povsem gluhi.

Včasih jih lahko motijo ​​tudi najtišji zvoki. Zanje so lahko vznemirjajoči nenadni zvoki, kot je recimo zvonjenje telefona, nanje pa se lahko odzovejo tako, da pokrijejo ušesa in kot odgovor nanje sprožijo ponavljajoči se zvok, v želji da preglasijo ali utišajo vznemirjajoč zvok.

Otroci na avtističnem spektru so prav tako izjemno občutljivi na dotik in teksturo. Ob dotiku po hrbtu ali občutku določene tkanine ob svoji koži se lahko zdrznejo.

Avtist ima pogost čustvene težave

Otroci z motnjami avtističnega spektra imajo lahko težave z regulacijo svojih čustev ali z ustreznim izražanjem. Vaš otrok lahko brez očitnega razloga začne histerično kričati, jokati ali se smejati.

Ko so pod stresom, lahko kažejo moteče ali celo agresivno vedenje (razbijanje stvari, udarjanje drugih ali škodovanje sebi). Nacionalni diseminacijski center za otroke s posebnimi potrebami tudi ugotavlja, da so otroci z MAS morda ne prepoznajo resnih nevarnosti, kot so premikajoča se vozila ali višina, vendar se prestrašijo neškodljivih predmetov, kot je recimo nagačena žival.

Neenakomerne kognitivne sposobnosti

MAS se pojavlja pri vseh ravneh inteligence. Tudi otroci z normalno do visoko inteligenco imajo pogosto neenakomerno razvite kognitivne sposobnosti. Ni torej presenetljivo, da so njihove verbalne spretnosti ponavadi šibkejše od neverbalnih.

Poleg tega se otroci z motnjo avtističnega spektra običajno dobro obnesejo pri nalogah, ki vključujejo takojšnje spominske ali vizualne spretnosti, medtem ko so naloge, ki vključujejo simbolično ali abstraktno mišljenje, zanje težje.

Savantske sposobnosti pri motnji spektra avtizma

Približno 10% ljudi z motnjami avtističnega spektra ima posebne “savantske” sposobnosti, na primer Dustin Hoffman, prikazan v filmu Rain man.

Najpogostejše veščine savantov, oz. posameznikov z briljantnim umom vključujejo matematične izračune, pomnjenje datumov, umetniške in glasbene sposobnosti ter izjemne sposobnosti spomina Avtistični savant lahko na primer pomnoži velike številke kar v svoji glavi, zaigra celoten koncert za klavir, potem, ko je glasbo slišal zgolj enkrat, ali si na hitro zapomni podrobnosti celotnega zemljevida.

Postavitev diagnoze motnje avtističnega spektra

Pot do diagnoze motnje avtističnega spektra (v nadaljevanju MAS) je lahko težka in dolgotrajna.

En test še zdaleč ni dovolj.

Pravzaprav od prvih simptomov MAS in do postavitve diagnoze pogosto traja dve to tri leta. To je v veliki meri posledica pomislekov glede enoznačnega ocenjevanja ali napačnega diagnosticiranja otroka.

Vendar je lahko pot do diagnozo MAS podaljšana tudi, če zdravnik staršev ne jemlje resno ali če družina ni napotena na pot zdravstvenih delavcev, specializiranih za motnje v razvoju.

Če vas skrbi, da ima vaš otrok motnje avtističnega spektra, je pomembno poiskati klinično diagnozo. Kljub temu ne čakajte zgolj na diagnozo, preden vašemu otroku omogočite zdravljenje.

Zgodnje intervencije že v predšolskih letih bodo izboljšale možnosti vašega otroka za premagovanje njegovih razvojnih zakasnitev. Zato preučite možnosti zdravljenja in skušajte ne preveč skrbeti, če otroku še vedno ni bila postavljena diagnoza. Enoznačna ocenitev težav vašega otroka je veliko manj pomembna kot zdravljenje simptomov.

Diagnosticiranje – test za avtizem ni dovolj

Kaj storiti, ko se pojavi sum na avtizem?
Da bi ugotovili, ali ima vaš otrok motnjo avtističnega spektra ali drugo razvojno motnjo, kliniki natančno preučijo, kako vaš otrok sodeluje z drugimi, komunicira in se obnaša. Diagnoza temelji na vzorcih vedenja, ki se sproti razkrivajo.

Če vas skrbi, da je vaš otrok avtist in razvojni pregledi potrjujejo omenjeno tveganje, prosite svojega družinskega zdravnika ali pediatra, da vas nemudoma napoti k specialistu za avtizem ali k skupini strokovnjakov za celovito oceno. Ambulanta za avtizem Službe za otroško psihiatrijo se nahaja v Mestni otroški bolnišnici na Ulici stare pravde 4 v Ljubljani. 

Ker je diagnoza motnje avtističnega spektra zapletena, je nujno, da se srečate s strokovnjaki, ki so na tem področju podkovani, imajo izkušnje in so na področju visoko specializirani.

Le skupina strokovnjakov, ki sodeluje pri diagnosticiranju vašega otroka, lahko natančno diagnosticira avtizem. Test na spletu ne bo dovolj. Strokovnjaki, ključeni v ta proces so lahko sledeči:

  • Otroški psiholog
  • Otroški psihiater
  • Govorni patolog
  • Razvojni pediater
  • Pediatrični nevrolog
  • Avdiolog
  • Fizikalni terapevt
  • Učitelj na šoli s posebnimi potrebami

Še enkrat. Diagnosticiranje motnje spektra avtizma ni kratek postopek. Ne obstaja medicinski test, ki bi lahko motnjo končno diagnosticiral; da bi lahko natančno odkrili otrokovo težavo, bo morda potrebnih več ocen in testov.

Ocenjevanje za avtizem

Intervju s starši – V prvi fazi diagnostične ocene boste svojemu zdravniku dali osnovne informacije o otrokovi zdravstveni, razvojni in vedenjski anamnezi. Če vodite dnevnik ali imate beležke o tem, kar vas pri otroku skrbi, te podatke delite z zdravnikom. Zdravnik bo želel vedeti tudi o zdravstveni zgodovini in duševnem zdravju vaše družine.

Zdravniški preskus – Medicinska ocena vključuje splošni fizični pregled, nevrološki pregled, laboratorijske preiskave in genetsko testiranje. Vaš otrok bo opravil celoten pregled, da bo ugotovil vzrok njegovih razvojnih težav in ugotovil morebitne že obstoječe dejavnike.

Preskus sluha – Ker lahko težave s sluhom povzročijo socialne in jezikovne razvojne motnje, jih te treba izključiti, preden lahko diagnosticiramo motnjo avtističnega spektra. Otrok bo opravil formalno avdiološko oceno, kjer se otroka testira za morebitne okvare sluha, pa tudi za kakršne koli druge težave s sluhom ali zvočno občutljivostjo, ki včasih sovpadajo z avtizmom.

Opazovanje– strokovnjaki za razvoj bodo vašega otroka opazovali v različnih okoljih in iskali nenavadno vedenje, povezano z motnjo avtističnega spektra. Vašega otroka bodo morda opazovali, medtem ko se ta igra ali sodeluje z drugimi ljudmi.

Testiranje za svinec – Ker lahko zastrupitev s svincem povzroči simptome, ki so podobni simptomom pri avtizmu, Nacionalni center za zdravje priporoča, da gredo vsi otroci z zamudami v razvoju na test za zastrupitev s svincem.

Glede na otrokove simptome in njihovo resnost lahko diagnostična ocena vključuje tudi govor, inteligenco, socialno, senzorično obdelavo in testiranje otrokovih motoričnih sposobnosti. Ti testi so lahko v pomoč ne zgolj pri diagnosticiranju avtizma, marveč tudi pri določanju vrste zdravljenja, ki ga vaš otrok potrebuje:

Ocena govora in jezika – govorni patolog bo ocenil govorne in komunikacijske sposobnosti vašega otroka  ter poiskal morebitne kazalce za avtizem in za jezikovne motnje.

Kognitivno testiranje – Vaš otrok bo morda moral pisati standardni test za določitev inteligence ali teste za neformalno kognitivno oceno.

Ocena prilagodljivosti – Vašega otroka bodo strokovnjaki morda ocenjevali glede njegove sposobnosti vsakodnevnega delovanja, reševanja težav in prilagajanja v resničnih situacijah. Preizkus lahko sestavlja preizkušanje socialnih, neverbalnih in verbalnih spretnosti, pa tudi zmožnost opravljanja vsakodnevnih opravil, kot sta oblačenje in samostojno prehranjevanje.

Senzorično motorična ocena – Ker se disfunkcija senzorične integracije pogosto pojavlja skupaj z avtizmom in jo pogosto lahko za avtizem tudi zamenjamo, lahko fizični terapevt ali poklicni terapevt oceni otrokove finomotorične, gibalne in senzorične sposobnosti.

Zdravljenje avtizma s CBD konopljo

Zdravljenje avtizma s CBD konopljo

Trenutna ocena pravi, da v ZDA en odstotek otrok trpi za določeno obliko avtizma. Verjetnost bolezni pri dečkih je petkrat večja kot pri deklicah, število avtistov pa strmo narašča. Študija iz leta 2013, kjer so primerjali otroke z avtizmom in brez avtizma, je pokazala razliko pri receptorjih CB2 in posebej označila nevrotransmitorje kot potencialne tarče za terapije, ko gre za avtizem.[1]

Raziskave so še vedno skope in omejene, toda CBD že kaže obetavne rezultate pri zdravljenju vedenjskih simptomov avtizma, vključno z nasilnimi izbruhi, hiperaktivnostjo, ponavljajočimi vedenjskimi vzorci in občutljivostjo na fizične dražljaje.

Ker so trenutni načini zdravljenja omejeni, motnja pa je lahko zelo huda, veliko staršev otrok z avtizmom išče alternativne načine zdravljenja, med katere spadajo tudi kanabinoidi. Treba je poudariti, da je zdravljenje s CBD bolje dokumentirano, ko gre za avtizem, ki ga spremljajo oblike epileptičnih napadov, kar se dogaja pri skoraj 30 odstotkih primerov motenj.

V okviru študije iz leta 2013 so odkrili nepričakovano povezavo med beljakovino, ki je udeležena pri motnji avtističnega spektra, in signalizacijskim sistemom, ki ga pred tem niso obravnavali kot pomembnega pri avtizmu. Eden od glavnih avtorjev, Dr. Thomas Südhof iz Univerze Stanford, je zapisal, da so ta odkritja odprla novo področje raziskovanja in »bi lahko privedla do novih strategij, ki bi nam pomagale razumeti prikrite vzroke za kompleksna možganska obolenja.«[2]

Rezultati so pokazali, da bi osredotočanje na komponente endokanabinoidnega signalizacijskega sistema lahko pomagalo pri odpravljanju simptomov avtizma. Klinična preiskava učinka CBD na 120 avtistov, tako odraslih kot otrok, se je začela izvajati leta 2016 v Izraelu.[3]

Primer iz prakse

KS, otrok z zelo hudo obliko avtizma, ki sploh ni mogel govoriti, je spregovoril po uporabi kanabinoidnega pršila dvakrat dnevno, je povedal Dr. Giovanni Martinez, klinični psiholog iz Puerto Rica.

»Ta izdelek je začel uporabljati pred tremi tedni. Bil je popolnoma neverbalen pacient. Lahko je zgolj izpuščal zvoke. Edina sprememba pri njegovem zdravljenju pa je bil dodani CBD.« Starši so nato z zdravljenjem nadaljevali sami. Dr. Martinez je prav tako izvajal lastne raziskave o CBD in jih nato delil s starši.

»Zelo sem impresioniran nad sposobnostjo govora, ki jo je pridobil,« je še povedal. Dr. Martinez je opazil tudi to, da je KS v primeru nezmožnosti komunikacije postal razdražen zaradi svojih frustracij, ko pa se mu je izboljšala sposobnost komuniciranja, se je hkrati popravilo tudi njegovo vedenje.

»Nasmeje se vsakokrat, ko zasliši svoj glas,« je še dodal dr. Martinez.[4]

Kako jemati in odmerjati konopljo pri avtizmu

V času pisanja, je konoplja dobila oceno »možno-do-verjetno«, ko gre za učinkovitost pri posameznikih z avtizmom.

Priporočljivo je, da pacienti sodelujejo z zdravstvenim delavcem, ki ima izkušnje s CBD ali konopljo za medicinsko rabo, da lahko doziranje in metode jemanja nato razvijemo in prilagodimo posameznemu pacientu na individualni ravni. Hkrati so lahko dobro izobraženi in zavedni pacienti prav tako sami svoji strokovnjaki in zdravstveni svetovalci.

Pri pediatričnem avtizmu je priporočen podoben začeten odmerek kot pri epilepsiji, okrog 1 mg/kg na dan vsakih 8 ur. Nato odmerek povečujemo za 0,5 do 1 mg/kg na dan vsaka dva tedna. Povprečen odmerek pri epilepsiji je 5-8 mg/kg na dan, toda količina, potrebna za zdravljenje simptomov avtizma, je odvisna od stopnje resnosti bolezni. Priporočljivo je, da se dnevni odmerek razdeli na tri dele, ki se jih nato vzame vsakih sedem do osem ur, najbolje med obroki.

Za napotke glede doziranja CBD glede na telesno težo si oglejte tabele, ki jih lahko pridobite z izpolnitvijo spodnjega obrazca (ta e-knjiga vsebuje še veliko drugih pomembnih informacij). Vedno začnite z mikro odmerkom, da preizkusite občutljivost, nato pa odmerek zvišujte v skladu s priporočenimi vrednostmi glede na telesno težo, dokler napadi ne popustijo.

Avtizem pri otrocih

Za otroke so priporočljive infuzije CBD kapljic, glicerinske tinkture, produkti za pod jezik in čisti koncentrati izvlečka s CO2 (nič alkoholnih tinktur). Olje se lahko jemlje samo, ali pa v kombinaciji z jogurti ali kako drugo hrano.

Koncentrate se lahko prav tako zmeša s hrano, kot je denimo maslo iz oreščkov v obliki kapsul, ali pa se jih preoblikuje v tablete, prilagojene otrokom. Če se napadi ne omejijo ali prenehajo, lahko preizkusimo tudi mešanice z manjšo vsebnostjo THC, ki so tudi lahko učinkovite.

Avtizem pri starejših

Odrasli lahko jemljejo katerekoli zgoraj naštete oblike zdravil, vključno z alkoholnimi tinkturami, kapsulami ali drugimi jedilnimi produkti. Konoplja, ki jo kadimo, lahko tudi s pomočjo uparjalnikov, se prav tako priporoča za takojšnje olajšanje simptomov.

Zdravilo v tem primeru učinkuje takoj in deluje od ene do treh ur, pri jedilih pa se delovanje začne šele po 30 do 60 minutah od dejanskega (še hitreje delujejo ob jemanju na prazen želodec), učinek pa traja od šest do osem ur.

Uparjalniki, ki uporabljajo koncentrat CO2, so zelo učinkoviti, na voljo pa so v različnih variantah, ki vsebujejo raznolike količine CBD ali THC. Učinkovita metoda jemanja so tudi »zeliščni uparjalniki« (herb vaporizer), pri katerih se uporablja rastlino v celoti. Pršila za pod jezik in tinkture, ki se jemljejo v obliki kapljic, učinkujejo hitreje in trajajo dlje kot produkti za inhaliranje.

Še nekaj raziskav

Avtorji študije iz leta 2011, izvedene na živalih, ki je preučevala avtistične vedenjske vzorce, so zapisali, da »bi bilo mikavno predlagati« kanabinoide za zdravljenje »razdražljivosti, besnila in samopoškodb, ki so povezane z motnjo avtističnega spektra«[5]

Članek iz leta 2015 o endokanabinoidnem signaliziranju (v nadaljevanju »eCB signaliziranje«) v povezavi z avtizmom je eCB označil za manjkajoči košček sestavljanke, ki poveže štiri značilnosti avtizma: odzive na socialno nagrajevanje, nevronski razvoj, cirkadiani ritem in simptome, povezane z anksioznostjo.

Zatorej je za kakršenkoli terapevtski pristop le malo verjetno, da bo šlo le za preprosto izbiro med aktivacijo in preprečevanjem delovanja eCB sistema, da bi se ta osredotočil na specifične značilnosti, povezane z avtizmom.

Katerikoli tak pristop bi moral biti natančno prilagojen patogenetski podlagi za avtizem pri posameznem pacientu. Naše razumevanje eCB signaliziranja pri avtizmu je še vedno na zanemarljivi stopnji razvoja v primerjavi z razumevanjem drugih motenj centralnega živčnega sistema ali perifernih tkiv, kjer so eCB terapije že dosegle klinične ali vsaj pred-klinične faze.

Vendar pa se raziskave na tem področju hitro razvijajo in nova zdravila, ki so zmožna osredotočenja na specifične elemente eCB sistema, se razvijajo s presenetljivo hitrostjo.

Povzetek

Če želimo odgovoriti na vprašanje kaj je avtizem, moramo izpostaviti več različnih stvari. Namreč avtizem ni ena sama motnja, ampak spekter tesno povezanih motenj s skupnim jedrom združenih simptomov.

Avtizem je torej kompleksna nevrološka vedenjska motnja s širokim spektrom resnosti bolezni, vse od manjših težav pa do stopnje, ko je potrebna institucionalna oskrba. Za avtizem so značilne težave pri socialnih, jezikovnih in komunikacijskih sposobnostih, pogosto pa te težave otežujejo tudi določeni in ponavljajoči vedenjski vzorci.

Konoplja pa lahko pri avtizmu pomaga pri blaženju simptomov.

Viri in literatura

  1. Siniscalco, D., Sapone, A., Giordano, C., Cirillo, A., de Magistris, L., Rossi, F., … & Antonucci, N. (2013). Cannabinoid receptor type 2, but not type 1, is up-regulated in peripheral blood mononuclear cells of children affected by autistic disordersJournal of autism and developmental disorders43(11), 2686-2695.
  2. Cell Press. “Mutations found in individuals with autism interfere with endocannabinoid signaling in the brain.” ScienceDaily. ScienceDaily, 11 April 2013. www.sciencedaily.com/releases/2012/04/130411123852.htm
  3. Ido Efrati, “Israeli doctors to use cannabis to treat autism in first of its kind study,” Haaretz, 29. avgust, 2016, https://www.haaretz.com/science-and-health/israeli-doctors-to-study-use-of-cannabis-to-treat-autism-1.5430382
  4. Debra Borchardt, “Desperate parents of autism children trying cannabis despite lack of studies,” Forbes, 10. junij 2015,
  5. S Onaivi, E., Benno, R., Halpern, T., Mehanovic, M., Schanz, N., Sanders, C., … & P Viveros, M. (2011). Consequences of cannabinoid and monoaminergic system disruption in a mouse model of autism spectrum disordersCurrent neuropharmacology9(1), 209-214.

Vprašaj nas! :)

Dodaj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Gratis e-knjiga:Kako odmeriti oralni dnevni vnos konoplje

Naučil/a se boš, kako izračunati pravi začetni dnevni odmerek glede na svojo bolezen in kilažo. Vodič vsebuje tabele, s pomočjo katerih lahko določiš ravno pravšnjo "dozo".

Uspešno poslano!