Parkinsonova bolezen: alternativno zdravljenje in konoplja

Pogledali si bomo naravna zdravila proti parkinsonovi bolezni, ki jih je vredno raziskati ob pomanjkanju idej zahodne medicine.

Parkinsonova bolezen je v Aziji manj razširjena v primerjavi z zahodnim svetom.

Ni jasno, ali je to povezano z vseprisotno uporabo tradicionalne medicine v vzhodnem zdravstvu, vendar lahko uporaba komplementarnih in alternativnih načinov zdravljenja v državah, kot je Koreja, znaša celo 76%.

Med bolniki s Parkinsonovo boleznijo so zelišča, prehrambeni dodatki in akupunktura metode, ki se vse pogosteje uporabljajo po vsem svetu.

Države, kot so Koreja, Kitajska, Indija in Japonska, že dolgo sprejemajo in vključujejo tradicionalne načine zdravljenja v moderni način zdravljenja bolezni, kot so Parkinsonova bolezen, ampak raziskovanje različnih komplementarni in alternativnih metod zdravljenja ostajajo v začetnih stopnjah, ki temeljijo na omejenih dokazih za številne načine zdravljenja.

Preučili smo literaturo o komplementarnih in alternativnih metodah zdravljenja za bolnike s Parkinsonovo boleznijo, pri čemer smo se osredotočili predvsem na duha in telo, ter naravne izdelke. Na podlagi dokazov, omejenih na nadzorovane klinične raziskave, smo ugotovili, da so intervencije duha in telesa na splošno učinkovite oblike telesne aktivnosti, ki lahko spodbujajo dobro navezanost in lahko zmanjšajo invalidnost, povezano s Parkinsonovo boleznijo.

Na podlagi trenutnih podatkov so modalitete, kot sta Tai Chi in ples, varne in koristne pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo, vendar so potrebne boljše študije za oceno učinkov drugih pogosto uporabljenih modalitet, kot sta joga in akupunktura.

Poleg tega kljub večletnim izkušnjam z uporabo zdravilnih zelišč in rastlin v vzhodnih državah in kljub obsežnim predkliničnim podatkom o blagodejnih učinkih prehranskih antioksidantov kot nevroprotektivnih učinkovin, ni zadostnih kliničnih dokazov, da se pri uživanju kateregakoli vitamina, živilskega aditiva ali dodatka lahko izboljša motorična funkcija ali zmanjša napredovanja bolezni pri bolnikih, ki jih pesti Parkinsonova bolezen.

S pomočjo videa boš izvedel vse o teoriji

Tai Chi in Qigong in Parkinsonova bolezen

Tai Chi je tradicionalna kitajska borilna veščina, ki združuje globoko dihanje in sprostitev s počasnimi gibi, ki vzdržujejo različne drže.

Naključno je praksa Tai Chija povezana z zmanjšanjem stresa, izboljšanjem okretnosti in ravnotežja, boljšim nadzorom nad držo in izboljšano močjo. V populaciji Parkinsonove bolezni je bilo objavljenih 7 naključnih nadzorovanih kliničnih raziskav Tai Chija, ki so bile objavljene v zadnjem desetletju, in vse so pokazala varnost in izvedljivost prakse Tai Chi pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo.

V treh od teh študij je bila uporabljena aktivna primerjalna skupina za oceno relativnih učinkov Tai Chija v primerjavi z drugimi aktivnimi terapijami; v preostalih štirih študijah je bila primerjalna skupina pasivna. Največje in najpogosteje citirano preskušanje Tai Chija je vključevalo 195 preiskovancev s Parkinsonovo boleznijo, ki so bili naključno razporejeni med vadbo Tai Chi ali pa običajno vadbo ali med raztezne vaje.

V 6 mesecih so vse skupine v raziskavi pokazale izboljšano motorično delovanje, toda skupina Tai Chi je bila pri merjenju telesne drže in stabilnosti bistveno boljša in je v obdobju opazovanja zabeležila manj padcev.

Podobna praksa, ki jo najdemo v mnogih azijskih državah, vendar je niso raziskovali tako obsežno kot Tai Chi, je Qigong. Qigong je predhodnik Tai Chija, ki se osredotoča na notranje gibanje energije s pomočjo meditacije in osredotočenih gibov.

Ena nadzorovana klinična raziskava je pokazala kratkotrajne motorične koristi Qigong pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo, pa tudi izboljšave pri več merilih kakovosti življenja v primerjavi z bolniki z brez intervencijske kontrole, vendar učinki niso bili ohranjeni. Nasprotno pa edina kakovostna študija Qigonga v primerjavi s klasično aerobno vadbo ni pokazala nobenih pomembnih koristi.

Tako iz kakovostnih študij obstaja dovolj dokazov, da je Tai Chi varen, izvedljiv in lahko izboljša držo in njeno stabilnost pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo. Kako dolgo se to stanje obdrži ni jasno, saj ni podatkov o dolgoročnih rezultatih koristi od Tai Chija.

Medtem ko je največja študija glede Tai Chija pokazala pomembne koristi v primerjavi z drugimi običajnimi fizičnimi dejavnostmi, bi jo bilo potrebno ponoviti, saj druge študije niso pokazale koristi, ki jo presegajo druge aktivne intervencije. Iz omejenih razpoložljivih podatkov ni mogoče dobiti priporočil o Qigongu, vendar so zaradi mešanih rezultatov dveh raziskav potrebne nadaljnje preiskave, da se ugotovi učinkovitost Qigonga za motorične in nemotorične simptome pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo.

Akupunktura in moxa terapija

Akupunktura je del tradicionalne vzhodne medicine že tisočletja. Temelji na predpostavki, da je za bolezenska stanja značilno neravnovesje v pretoku energije ali “Qi” in da vstavljanje igel po različnih točkah znotraj energetskih kanalov lahko povrne ravnovesje in zdravje.

Kot priredna te tehnike je akupunktura s čebeljimi strupi pridobila nekaj priljubljenosti, zlasti za zdravljenje bolečine, artritisa in raka. To zdravljenje vključuje injekcije razredčenega čebeljega strupa v akupunkturne točke, ki naj bi imele protivnetne učinke.

To je še ena druga priredba, ki jo v vzhodnih državah običajno najdemo v moxi terpaiji z iglami.

Deset objavljenih raziskav o učinkih akupunkture pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo je bilo na voljo v angleščini. Med njimi so bile samo tri nadzorovane klinične raziskave in samo ena je imela placebo namen. Med študijami, ki so akupunkturo primerjale z ne-intervencijo, je bilo opisanih nekaj izboljšav pri mobilnosti, toda tudi med opazovalnimi študijami je prišlo do neskladnosti rezultatov.

V dobro zasnovani placebo nadzorovani študiji je Cristian et al. preučil učinke akupunkture v primerjavi z intervencijo z lahkimi točkami pri 14 bolnikih s Parkinsonovo boleznijo in ni ugotovil razlike v izmerjenih motoričnih in nemotoričnih rezultatih. V preglednem članku Lee et al opisujejo dve dodatni nadzorovani raziskavi v kitajskih publikacijah, ki prav tako niso dokazale velikega učinka prave akupunkture na placebo točke.

To vzbuja zaskrbljenost nad možnostjo placebo odziva v študijah, ki niso vključile lažno nadzorovane zasnove. Čeprav se zdi, da je akupunktura varna in mnogi bolniki anekdotično opišejo korist, ni zadostnih dokazov, da bi omogočili priporočitev bolnikom s Parkinsonovo boleznijo, saj so v tem trenutku podani podatki preveč neskladni.

Akupunktura se pogosto ujema z moxa terapijo. Tako kot pri akupunkturi je tudi pri moxa terapiji cilj nadzorovati pretoka qi-ja. Tehnika vključuje zažiganje listov rastline moxa (artemesia vulgaris) v toplih predelih in energijskih točkah z namenom, da bi to spodbudilo cirkulacijo skozi točke in spodbudilo lažji pretok krvi in izboljšalo qi.

Če te tehnike združimo, jih pogosto imenujemo s kitajskim izrazom zhen jiu, kar pomeni “sežiganje igel”. Trenutno ni kliničnih raziskav, ki bi vključevale uporabo moca terapije za zdravljenje simptomov, vendar kar nekaj ljudi trdi, da se jim je Parkinsonova bolezen nekoliko izboljšala.

Joga in Parkinsonova bolezen

Joga je disciplina, katere korenine segajo v Indijo okoli leta 2000 pred našim štetjem, vendar je šele pred kratkim pridobila priljubljenost po vsem zahodnem svetu.

Gre za edinstveno obliko vadbe, ki temelji na ozaveščenosti, za katero se je izkazalo, da bistveno izboljša gibanja, gibčnosti, mišično moč, utrujenosti in kakovost življenja pri zdravih starejših ljudeh in osebah z zdravstvenimi težavami, vključno z bolečinami v hrbtu, artritisom, hipertenzijo, tesnobo, in depresijo.

Pokazalo se je, da način dihanja pri jogi zmanjšuje raven kortizola, povečuje aktivnost GABA nevronov in posledično izboljšuje razpoloženje in zmanjšuje tesnobo pri zdravih bolnikih. Joga je morda primerna za bolnike s Parkinsonovo boleznijo, saj se način vadbe lahko prilagodi glede na udeležence z različnimi sposobnostmi in je prilagojena tako, da se osredotoča na različne probleme, vključno s prožnostjo, močjo, držo in sproščenostjo.

Posamezna začetna študija je pokazala izvedljivost programa zdravljenja z jogo pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo, nobena objavljena raziskava pa ni primerjala joge z drugimi aktivnimi intervencijami v tej populaciji.

V tej nadzorovani klinični raziskavi s 13 udeleženci, ki je trajala 12-tednov, je vadba joge izboljšala motorične ocene enotne Parkinsonove lestvice (UPDRS) v primerjavi s kontrolno skupino brez intervencije. Ne motorni rezultati niso bili ocenjeni. Na podlagi teh omejenih podatkov iz ene majhne študije trenutno ni mogoče dati jasnih priporočil glede varnosti, učinkovitosti ali izvedljivosti joge v populaciji z bolniki s Parkinsonovo boleznijo.

Glede na naraščajočo priljubljenost in razpoložljivost tečajev joge so potrebne nadaljnje študije, pri čemer se bo dodatna pozornost namenila izboljšanju ne motoričnih funkcij.Vitamin E, koencim Q10, in kreatin

Vitamin E, koencim Q10, in kreatin

Alfa-tokoferol je biološko aktivna sestavina vitamina E, ki zmanjšuje učinke peroksidacije lipidov z lovljenjem prostih radikalov.

Pred skoraj tremi desetletji je bilo to eno prvih potencialnih nevroprotektivnih sredstev, ki so ga testirali na bolnikih s Parkinsonovo boleznijo.

Koencim Q10 (Co-Q10) je pomemben kofaktor v verigi prenosa elektronov in močan antioksidant. Pri Parkinsonovi bolezni so opisani zmanjšani nivoji aktivnosti Co-Q10 in mitohondrijskega kompleksa I. Kreatin je prehransko dopolnilo, ki krepi delovanje energije celic in ima, tako kot vitamin E kot Co-Q10, tudi antioksidativne lastnosti.

V vsakem od teh primerov so dobro zasnovana večcentrična preskušanja zagotovila močan dokaz proti njihovi uporabi kot nevroprotektivnih učinkovin pri Parkinsonovi bolezni. V pomembni študiji DATATOP večcentrični placebo nadzorovan klinični raziskavi z 800 de novo bolnikov s Parkinsonovo boleznijo, randomiziranih na tokoferol (2000 mednarodnih enot na dan), selegilin, kombinacija obeh ali placebo, tokoferol ni imel nobene koristi v primerjavi s placebom pri zmanjševanju bolezenskih znakov ali začeti konvencionalno zdravljenje z levodopo.

V letu 2002 je s placebom nadzorovano preskušanje na 80 bolnikih s Parkinsonovo boleznijo vzbudilo upanje, da bo imel Co-Q10, v odvisnosti od odmerka, zaščitne koristi pri bolnikih. Dokončna študija, ki jo je leta 2014 objavila Parkinson Study Group, je proučila učinke Co-Q10 v višini 1200 mg in 2400 mg v primerjavi s placebom pri 600 bolnikih v 16 mesecih, ki jih je pestila Parkinsonova bolezen.

Študija je bila predčasno končana zaradi nesmiselnosti, saj se je stanje preiskovancev v vseh skupinah poslabšali, kar je zahtevalo konvencionalno zdravljenje s podobnimi stopnjami. Končno je kreatin pokazal nevroprotektivne učinke v predkliničnih modelih parkinsonizma in v študiji faze II se je izkazalo, da je nekoristna.

Nacionalni inštitut za nevrološke motnje in možgansko kap NIH poskusne raziskave v Parkinsonovi bolezni je preučil dokončno preskušanje kreatina pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo, v 5-letnem placebo nadzorovani klinični raziskavi pri več kot 1500 bolnikih. Žal je bila študija zaradi neuporabnosti končana leta 2013, saj ni bilo dokazanih kliničnih dokazov o zaščitnem učinku.

Ginseng  in ginko

Ginseng je rastlinska snov, ki se že stoletja uporablja v vzhodnih državah in naj bi imela protivnetne lastnosti, izboljšala utrujenost in izboljšala kognicijo. Zdi se, da Parkinsonova bolezen potrebuje ravno takšnega tekmeca.

Izvleček iz drevesa Ginko ali Ginko Biloba se že stoletja uporablja v državah, kot sta Kitajska in Koreja.

Poleg tega, da vsebuje protivnetne flavanoide in terpinoide, naj bi imel ekstrakt Ginko pomembne učinke na več živčnih prenašalcih, vključno z zaviralcem MAO in zavira ponovni zajem serotonina, dopamina in norepinefrina.

Medtem ko so bili nevroprotektivni učinki teh snovi dokazani na modelih podgan s Parkinsonovo boleznijo, ni bilo organiziranih naključnih kontroliranih kliničnih raziskav pri ljudeh, ki bi v tej populaciji uporabili ginko ali ginseng.

Mucuna pruriens in Parkinsonova bolezen

Mucuna pruriens (M. pruriens) je endemična stročnica v Indiji, ki se v ayervedskih zdravilih uporablja že stoletja.

V zgodnjem 20. stoletju so ugotovili, da je levodopa mogoče izolirati iz semen M. pruriens, učinki na simptome Parkinsonove bolezni pa so anekdotično opisani kot podobni standardnim pripravkom levodope.

Leta 1995 je študijska skupina HP-200 poročala o trimesečni opazovalni študiji učinkov M. pruriens na 60 oseb s Parkinsonovo boleznijo in poročala o zmanjšanih ocenah invalidnosti in oceni motoričnih funkcij.

Le en majhen del nadzorovane klinične raziskave je primerjal učinke M. pruriens z učinki običajne terapije z levodopo in v tej študiji ni bilo razlik v vplivu na motorično delovanje ali motorične zaplete med skupinami, čeprav se zdi, da je bil M. pruriens povezana s hitrejšim časom do začetka ukrepanja.

Pred primerjavo standardnih pripravkov levodope so potrebne nadaljnje študije s placebom in dolgoročno oceno rezultatov. Ker ni podatkov o čistosti, učinkovitosti, odmerjanju in medsebojnem delovanju zdravil, uporabe M. pruriens trenutno ni mogoče priporočiti v primerjavi s standardno terapijo, vendar si zasluži nadaljnjo raziskovanje.

Parkinsonova bolezen in konoplja

Konoplja ostaja pomembna ravno zaradi tega, ker zahodna medicina še nima svojega odgovora na to bolezen. Če na hitro povzamemo izsledke različnih študij so te nedosledne.

Vendar pa se pojavljajo skupne točke med študijami pri določenih simptomih.

Kljub temu, da imata Huntingtonova in Parkinsonova bolezen različen izvor in tipično prizadeneta različne skupine populacije, obe vplivata na del možganov, ki nadzoruje gibanje.

Parkinsonova bolezen navadno prizadene ljudi nad petdesetim letom starosti in povzroča tresavico, upočasnjeno gibanje, okorelost in poslabšan občutek za ravnotežje ter telesno koordinacijo, Huntingtonova bolezen pa tipično prizadene mlajšo populacijo in je vedno genetskega izvora, vpliva pa na gibanje, zmožnost prepoznavanja in razpoloženje.

Dokazi pravijo, da so kanabinoidi lahko učinkoviti pri zdravljenju tovrstnih obolenj, saj imajo sposobnost omejevanja eksitotoksičnosti, aktivacije glialnih celic (vir centralizirane bolečine) in oksidativnih poškodb, ki povzročajo nevronsko degeneracijo.

Kanabinoidi na več nivojih delujejo kot nevronski protektorji, ki potencialno lahko upočasnijo napredovanje teh bolezni, hkrati pa zdravijo številne simptome, ki se pojavijo ob tovrstnih obolenjih.^[1]

Kakšno vlogo igrata CBD in THC?

Raziskovalci so v dveh študijah, leta 2008 in 2014, prišli do zaključka, da CBD izkazuje sposobnost ponovne pridobitve spominov, ki izginjajo zaradi nabiranja železa v možganih. Ta proces je del patogeneze pri številnih nevroloških obolenjih.^[2]

Kanabidiol (CBD) lahko tudi izboljša delovanje mitohondrijev v celicah in aktivira proces odstranitve odvečnih materialov, kar dodatno spodbuja zdravje nevronov.^[3] Hkrati pa lahko CBD tudi pomaga pacientom, ki jih mučijo psihoze, povezane z nevrodegenerativnimi boleznimi.^[4]

Tudi THC je pokazal pozitivne rezultate pri zdravljenju nevrodegenerativnih bolezni, tako da je zaščitil telo pred škodo, ki jo povzročajo prosti radikali, in z aktivacijo procesa formiranja novih mitohondrijev.^[5]

Pri lajšanju simptomov so pozitivne rezultate pokazali produkti z različnimi razmerji CBD proti THC. Očitna izboljšanja so bila opažena pri motnjah gibalnega procesa, paradoksalni kineziji, tresavici, bolečinah in spanju.^[6],[7],[8] Raziskava iz leta 2014, ki je obravnavala paciente s Parkinsonovo boleznijo, je odkrila znatno izboljšanje počutja in ocen kvalitete življenja na splošno že po enem tednu terapije s CBD.^[9]

Takole izgledajo povratne informacije uporabnikov v ZDA …

Leta 2022 so naredili spletno anketo v ZDA, kjer je nanjo odgovorilo nekaj več kot 1000 vprašanih. Od teh jih je bilo 11 % uporabnikov konoplje. Najbolj očitne spremembe so rekli, da so zaznali na področjih: [vir]

• Izboljšanje motorične funkcije (69,5 % uporabnikov)
  Pri tej številki smo lahko malo skeptični glede na ostale študije
• Spanje (52,5 %)
• Bolečina (37,3 %)

Leta 2021 so naredili podobno anketo, kjer je sodelovalo okrog 1300 anketirancev. Olajšanje so občutili na sledečih področjih: [vir]

• Zmanjšanje bolečine in mišičnih krčev (40 % uporabnikov)
  Pri teh težavah pomaga THC
• Okorelost, depresija, anksioznost in sindrom nemirnih nog (20 %)
  Na to je najverjetneje vplival CBD
• O izboljšanju simptomov je poročalo 54 % uporabnikov, ki so uporabljali peroralni CBD
• In 68 % uporabnikov, ki so uporabljali THC (ta naj bi imel posebno prednost pred CBD pri zmanjševanju okorelosti in akinezije)

Kako odmeriti konopljo in kako jo jemati

Priporočljivo je, da pacienti sodelujejo z zdravstvenim delavcem, ki ima izkušnje s CBD (kanabidiol) ali kanabisom za medicinsko rabo, da lahko doziranje in metode jemanja nato razvijemo in prilagodimo posameznemu pacientu na individualni ravni. Hkrati so lahko dobro izobraženi in zavedni pacienti prav tako sami svoji strokovnjaki in zdravstveni svetovalci.

Odmerjanje

• Glede na najbolj težavne simptome poiščite vodiče o odmerjanu za: nevropatsko bolečino, anksioznost, nespečnost in depresijo.
  Za anksioznost in depresijo je bolje uživati CBD izdelke, za bolečino THC, za nespečnost pa oboje (pri posameznikih pa učinkuje samo THC)
• Za bolečino je učinkovito jemati od 2,5-7,5 mg THC oralno na vsake tri do štiri ure ali pa s kajenjem (vejpanje je bolj zdravo)
  Podnevi si to lažje privoščimo, če ne hodimo v službo
• Oralno odmerjanje moramo planirati, ker prične konoplja učinkovati šele po 45-60 min
• Vzporedno uživanje CBD zmanjša psihoaktivni učinek THC in nudi dodatno nevroprotekcijo
  Priporočamo, da vsakemu odmerku THC (smole, olja …) dodate še kakšno CBD kapljico, npr. 5-30 kapljic [vir]
• Podnevi lahko prevelike količine THC ovirajo pri ravnotežju, ker se mišice preveč sprostijo. Pri tej bolezni je še posebej potrebno paziti tudi na znižan pritisk (redno meriti) zaradi večjih količin THC.

Po uporabi konoplje se mnogi odtujeni pacienti zaradi vedno manj delujočih obraznih mišic (težje se nasmehniti) velikokrat lahko spet bolj zbližajo z bližnjimi in negovalci.

Izogibajte se produktom s sativa-dominantnimi vrstami (pogovorno “domača”, “domačica), saj te spodbujajo hiperaktivnost in disasociacijo. Konoplja, ki jo uživamo s kajenjem ali uparjalniki, se priporoča za takojšnje lajšanje simptomov, ali hitro povečanje odmerka, lahko pa je zelo uporabna tudi pri motnjah spanja, če se zbudimo sredi noči.

• Kako narediti svoje THC olje: https://konopljazdravi.si/blog/hasisevo-olje-izdelava/

Ne pričnite direktno s THC oljem

Vendar to ne pomeni, da je potrebno pričeti z ilegalnimi močnimi s THC bogatimi izdelki. Prav nasprotno. Obvezno je potrebno pričeti z 1 ali 2 stekleničkama CBD kapljic. s

Pričetek: S 5 kapljicami in vsak dan povečati odmerek za 5 kapljic, da se počasi navadimo na “zadetost”. Ne ustavimo se niti pri klasični maksimalni meji 40 kapljic na odmerek. Le tako bomo pripravljeni na THC izdelek.

V nasprotnem primeru je ob predoziranju s THC lahko zelo, zelo neprijetno nekaj ur. Sploh če smo občjutljivi na konopljo. Če stekleničke ne izpraznete do konca, jo lahko uporabljate poleg uporabe THC izdelka, kot je priporočeno zgoraj.

Pršila za pod jezik in tinkture, ki se jemljejo v obliki kapljic, učinkujejo hitreje in trajajo dlje kot produkti za inhaliranje. Zaradi varnostnih razlogov se produkte, ki se uživajo s kajenjem ali uparjalniki, pacientom s kognitivnimi simptomi odsvetuje.

V primerih, ko so potrebni višji odmerki, veliko pacientov uporablja koncentrate hašiševega olja oz. konopljine smole, ki se ga jemlje oralno, ali v obliki kapsul, ali pa z dodajanjem olja v hrano (dobro deluje npr. maslo iz oreščkov). Nekateri pacienti pa sploh ne bodo potrebovali posegati po ilegalnih izdelkih in bo CBD olje iz polic dovolj. Primerjavo vseh načinov vnosa pa nadete v praktični e-knjigi.

Pri vseh zdravilih za oralno uporabo se lahko obrnete na tabelo odmerkov, kjer se nahajajo priporočila za odmerke CBD glede na telesno težo. Ta je del praktične e-knjige, ki jo lahko pridobite s spodnjim obrazcem.

content

Praktični vodič o uporabi konoplje

✅ Obvladal boš, kako dolgo in s kakšnim izkoristkom delujejo različni izdelki.

✅ Kako profesionalno določiti odmerek glede na bolezen in težo.

✅ Kako se znebiti tolerance in odmerjati visoke količine konoplje in še mnogo, mnogo več ...

PRENESI TAKOJ

Uspešno poslano - preveri svojo e-pošto.

Priročniku sledi serija izobraževalnih e-sporočil. Če imate preveč znanja, svoj e-naslov raje obdržite zase 🙂

Parkinsonova bolezen zahteva, da vedno začnite z mikro odmerkom, da preverite občutljivost, nato pa počasi povečujte odmerek glede na priporočene vrednosti, dokler simptomi ne izginejo. Pacienti morajo biti previdni, ko prehajajo na višje odmerke proti priporočenemu standardnemu – makro odmerku, da minimizirajo psihoaktivne učinke.

Katere sorte so dobre

Sorte, ki vsebujejo veliko mircena, imajo bolj sproščujoč učinek, vrste z veliko THCV pa se priporočajo zaradi njihovih potencialnih živčno-zaščitnih lastnosti.

Sorte z veliko CBD pa so dobre za nevroprotekcijo. Kultivarji kot so ACDC, Suzy Q in Charlotte’s Web.

Vendar pa so produkti, ki so narejeni z bolj uspavalnimi indica-dominantnimi vrstami, ki vsebujejo ogromno THC, boljši za težave s spanjem. Takšni vrsti, ki proizvajata tudi uporabni bete-kariofilen sta Cookies in Kryptonite.

Neka vmesna pot, ki nekako učinkuje na vseh področjih je balansirana vrednost THC in CBD. To po navadi najdemo okrog razmerja 1:1. Bonus točke pa prinese vrsta, ki proizvaja še beta-kariofilen (eterično olje), ki ima močne protivnetne lastnosti.

Za dodatne izkušnje pacientov širom sveta pa bo najbolje prebrati kakšen forum v angleškem jeziku.

Primer iz prakse

LS je bivši policijski načelnik, ki je desetletja trpel za Parkinsonovo boleznijo in neuspešno preizkusil prav vse poznane konvencionalne načine zdravljenja, vsa zdravila, prestal je celo operacijo na možganih. Ker se ni hotel vdati, je naposled odkril tudi medicinsko konopljo.

Njegovi eksperimenti so vključevali uporabo produktov z visoko vsebnostjo CBD, denimo kapljic za pod jezik, kar mu je zelo pomagalo. Leta 2011 je snemalna ekipa začela dokumentirati njegovo izkušnjo, ki je nato izšla kot serija v več delih. LS je postal aktivist in je začel širiti glas o tej bolezni, postal pa je tudi dovolj čil in zdrav, da lahko nadaljuje s svojimi izobraževalnimi in dobrodelnimi maratonskimi kolesarskimi ekspedicijami.^[14]

Še nekaj raziskav

Rezultati raziskave iz leta 2007 kažejo na to, da kanabinoidi zagotavljajo nevronsko zaščito pred progresivno degeneracijo dopaminergičnih nevronov (Parkinsonova bolezen). Podatki iz leta 2009 kažejo, da bi bil CBD lahko učinkovit in varen za zdravljenje psihoz, ki se pojavijo pri nevrodegenerativnih boleznih.^[15]

Raziskava iz leta 2011, ki je obravnavala THCV, pa je prišla do zaključka, da ima ta kanabinoid »obetaven farmakološki profil za zaustavljanje napredka bolezni in lajšanje simptomov Parkinsonove bolezni.«^[16]

Regulacija navzgor, ko gre za receptorje CB2, je bila opažena pri številnih nevrodegenerativnih boleznih, vključno s Huntingtonovo in Parkinsonovo, kar podpira tezo o pozitivnem delovanju spodbujevalnikov receptorjev CB2 pri obeh boleznih. Dosedanji dokazi potrjujejo te antioksidativne lastnosti kanabinoidov in/ali njihovo sposobnost aktivacije receptorjev CB2 kot terapevtskih dejavnikov pri zdravljenju obeh bolezni. To pomeni, da si zaslužijo takojšnjo klinično evaluacijo.^[17],[18]

Mimogrede, ste vedeli, da Parkinsonova bolezen lahko sproži osteoporozo?

Če bi radi imeli vse na enem mestu – slovenska knjiga

Doc. dr. Tanja Bagar je direktorica mednarodnega inštituta za kanabinoide. Je nagrajena raziskovalka in predavateljica mikrobiologije.

V knjigi se dotakne vseh področij, kjer je konoplja najučinkovitejša. Najprej nas po domače poduči o mehanizimih delovanja. Sledijo praktični nasveti z odmerki.

Obravnava področja: Stres, depresija, tesnoba. Imunski sistem, kronična bolečina in vse nevrološke ter črevesne težave. Rak, slabost in slab apetit. Zdrava preventiva.

Bralci bloga lahko s kodo KONOPLJAZDRAVIKNJIGA izkoristite 5 % popusta.

Viri in literatura

1. More, S. V., & Choi, D. K. (2015). Promising cannabinoid-based therapies for Parkinson’s disease: motor symptoms to neuroprotection. Molecular neurodegeneration, 10(1), 17.
2. Da Silva, V. K., de Freitas, B. S., da Silva Dornelles, A., Nery, L. R., Falavigna, L., Ferreira, R. D. P., … & Schröder, N. (2014). Cannabidiol normalizes caspase 3, synaptophysin, and mitochondrial fission protein DNM1L expression levels in rats with brain iron overload: implications for neuroprotection. Molecular neurobiology, 49(1), 222-233.
3. More, S. V., & Choi, D. K. (2015). Promising cannabinoid-based therapies for Parkinson’s disease: motor symptoms to neuroprotection. Molecular neurodegeneration, 10(1), 17.
4. Zuardi, A. W., Crippa, J. A. S., Hallak, J. E. C., Pinto, J. P., Chagas, M. H. N., Rodrigues, G. G. R., … & Tumas, V. (2009). Cannabidiol for the treatment of psychosis in Parkinson’s disease. Journal of Psychopharmacology, 23(8), 979-983.
5. M. L. Zeissler, J. Eastwood, C. O. Hanemann, J. Zajicek, and C. Carrol, “9-tetrahydocannabinol is protective through PPARy dependent mitochondrial biogenesis in a cell culture model of parkinson’s disease. Journal of neurology, Neurosurgery and psychiatry, 84, no. 11 (2013): e2
6. Lotan, I., Treves, T. A., Roditi, Y., & Djaldetti, R. (2014). Cannabis (medical marijuana) treatment for motor and non–motor symptoms of Parkinson disease: An open-label observational study. Clinical neuropharmacology, 37(2), 41-44.
7. García-Arencibia, M., García, C., & Fernández-Ruiz, J. (2009). Cannabinoids and Parkinson’s disease. CNS & Neurological Disorders-Drug Targets (Formerly Current Drug Targets-CNS & Neurological Disorders), 8(6), 432-439.
8. Lastres-Becker, I., & Fernandez-Ruiz, J. (2006). An overview of Parkinson’s disease and the cannabinoid system and possible benefits of cannabinoid-based treatments. Current medicinal chemistry, 13(30), 3705-3718.
9. Chagas, M. H. N., Zuardi, A. W., Tumas, V., Pena-Pereira, M. A., Sobreira, E. T., Bergamaschi, M. M., … & Crippa, J. A. S. (2014). Effects of cannabidiol in the treatment of patients with Parkinson’s disease: an exploratory double-blind trial. Journal of Psychopharmacology, 28(11), 1088-1098.
10. Crippa, J. A. D. S., Hallak, J. E. C., Machado‐de‐Sousa, J. P., Queiroz, R. H. C., Bergamaschi, M., Chagas, M. H. N., & Zuardi, A. W. (2013). Cannabidiol for the treatment of cannabis withdrawal syndrome: a case report. Journal of clinical pharmacy and therapeutics, 38(2), 162-164.
11. Sagredo, O., Pazos, M. R., Satta, V., Ramos, J. A., Pertwee, R. G., & Fernández‐Ruiz, J. (2011). Neuroprotective effects of phytocannabinoid‐based medicines in experimental models of Huntington’s disease. Journal of neuroscience research, 89(9), 1509-1518.
12. Ibid.
13. Valdeolivas, S., Navarrete, C., Cantarero, I., Bellido, M. L., Muñoz, E., & Sagredo, O. (2015). Neuroprotective properties of cannabigerol in Huntington’s disease: studies in R6/2 mice and 3-nitropropionate-lesioned mice. Neurotherapeutics, 12(1), 185-199. Valdeolivas, S., Navarrete, C., Cantarero, I., Bellido, M. L., Muñoz, E., & Sagredo, O. (2015). Neuroprotective properties of cannabigerol in Huntington’s disease: studies in R6/2 mice and 3-nitropropionate-lesioned mice. Neurotherapeutics, 12(1), 185-199.
14. Carey Wedler, Former cop tries cannabis at last resort to treat Parkinson’s disease. Antimedia.org, 1. 12. 2016, https://theantimedia.com/former-cop-cannabis-parkinsons-disease/
15. Zuardi, A. W., Crippa, J. A. S., Hallak, J. E. C., Pinto, J. P., Chagas, M. H. N., Rodrigues, G. G. R., … & Tumas, V. (2009). Cannabidiol for the treatment of psychosis in Parkinson’s disease. Journal of Psychopharmacology, 23(8), 979-983.
16. Garcia, C., Palomo‐Garo, C., García‐Arencibia, M., Ramos, J. A., Pertwee, R. G., & Fernández‐Ruiz, J. (2011). Symptom‐relieving and neuroprotective effects of the phytocannabinoid Δ9‐THCV in animal models of Parkinson’s disease. British journal of pharmacology, 163(7), 1495-1506.
17. Fernández‐Ruiz, J., Moreno‐Martet, M., Rodríguez‐Cueto, C., Palomo‐Garo, C., Gómez‐Cañas, M., Valdeolivas, S., … & Ramos, J. A. (2011). Prospects for cannabinoid therapies in basal ganglia disorders. British journal of pharmacology, 163(7), 1365-1378.
18. Javed, H., Azimullah, S., Haque, M. E., & Ojha, S. K. (2016). Cannabinoid type 2 (CB2) receptors activation protects against oxidative stress and neuroinflammation associated dopaminergic neurodegeneration in rotenone model of Parkinson’s disease. Frontiers in neuroscience, 10, 321.