Posttravmatski sindrom: simptomi, pomoč, zdravljenje

Je posttravmatska stresna motnja o čemer bi se želeli podučiti? Potem ste na pravem mestu.

Po travmatični izkušnji je običajno da čutimo strah, žalost, tesnobo in nepovezanost.

Če pa razburjenje ne pojenja in se vam zdi, da imate nenehen občutek nevarnosti in vas mučijo boleči spomini, je morda to posttravmatska stresna motnja (v nadaljevanju PTSM), za katero trpite.

Zdi se, kot da nikoli ne boste pozabili tega, kar se je zgodilo, ali se ponovno počutili normalno.

Toda z iskanjem pravega načina zdravljenja, podpore in z razvojem novih veščin obvladovanja lahko premagate PTSM in nadaljujete s svojim življenjem.

Vietnamska vojna in konoplja

Med vojno v Vietnamu so ameriški vojaki pogosto kadili azijsko konopljo, da so se lažje soočali z grozotami vojne. Po vrnitvi v domovino so mnogi še naprej lajšali krute spomine na isti način. [vir]

Zadnji raziskave so potrdile povezavo med našim endokanabinoidnim sistemom, ki zna sprejemati signale iz konoplje in med tem kako naši možgani procesirajo travmatske spomine.

Več o zdravljenju s konopljo pa proti dnu članka.

Kaj je posttravmatska stresna motnja?

Posttravmatska stresna motnja ima v slovenščini tudi precej uporabljeno sopomenko – posttravmatski stresni sindrom, v angleščini pa je v uporabi predvsem kratica PTSD za post-traumatic stress disorder.

Večina ljudi povezuje PTSM z posilstvi ali vojaki, ki so čas preživeli v vojni – vojaški boji so najpogostejši vzrok pri moških. Toda vsak dogodek ali niz dogodkov, ki vas preplavi z občutki brezupa in nemoči in vas pusti čustveno povsem na tleh, lahko sproži PTSM. To se lahko zgodi zlasti, če se dogodek zdi nepredvidljiv in neobvladljiv.

Posttravmatski sindrom lahko prizadene ljudi, ki so doživeli travmatični dogodek, tiste, ki so bili priča dogodku, ali tiste, ki se s tem ukvarjajo poklicno, na primer reševalce in policiste. PTSM je lahko tudi posledica operacije, ki je bila izvedena na premladih otrocih, da bi ti lahko v celoti razumeli, kaj se z njimi dogaja.

PTSM v primerjavi z običajnim odzivom na travmatične dogodke

Po travmatičnem dogodku skoraj vsi doživimo vsaj nekatere simptome PTSM-ja. Kadar je porušen naš občutek varnosti in zaupanja, je normalno, da se počutimo neuravnoteženo, nepovezano ali otopelo. Zelo pogosto imamo slabe sanje, čutimo strah in težko prenehamo razmišljati o tem, kaj se je zgodilo. To so normalne reakcije na nenormalne dogodke.

Pri večini ljudi pa so ti simptomi PTSD kratkotrajni. Lahko trajajo več dni ali celo tednov, vendar postopoma izginejo. Če pa je to posttravmatska stresna motnja, ti simptomi ne izginejo. Vsak dan se ne počutite nekoliko bolje. Pravzaprav se lahko začnete počutiti slabše.

Normalni odziv na travmo postane PTSM, ko na nek način obtičite

Po travmatični izkušnji sta um in telo v šoku. Ko pa smiselno premisliš in predelaš svoja čustva, se stanje začne izboljševati. V primeru PTSM pa ostajate v psihološkem šoku. Vaš spomin na to, kar se je zgodilo, in vaši občutki glede tega sto nepovezani. Za nadaljevanje je pomembno, da se soočite in občutite svoje spomine in čustva.

Pogosti miti o posttravmatski stresni motnji

Posttravmatski sindrom: Znaki in simptomi

Posttravmatski stres se od osebe do osebe razlikuje, ker je živčni sistem posameznika in toleranca na stres nekoliko drugačna. Medtem ko se simptomi PTSM najpogosteje pojavijo v urah ali dneh po travmatičnem dogodku, lahko včasih traja tedne, mesece ali celo leta, preden se ti pokažejo.

Včasih se simptomi pojavijo kar se zdi iznenada. V drugih časih jih sproži nekaj, kar vas spomni na prvotni travmatični dogodek, kot so hrup, slika, določene besede ali vonj.

Čeprav posamezniki to doživljajo drugače, obstajajo štiri glavne vrste simptomov za posttravmatski stresni sindrom:

• Ponovno doživljanje travmatičnega dogodka z vsiljivimi spomini, bliski, nočnimi morami ali intenzivnimi duševnimi ali fizičnimi reakcijami ob spominjanju na travmo.
• Izogibanje in omrtvičenost, na primer izogibanje nečemu, kar vas spominja na travmo, nesposobnost spomniti se podrobnosti, izguba zanimanja za dejavnosti in življenje na splošno, čustvena otopelost in odmik od drugih ter občutek omejene prihodnosti.
• Prekomerno vznemirjenje, povezano tudi s težavami s spanjem, razdražljivostjo, neprenehno pripravljenostjo na najhujše (“rdeč alarm”), razburljivostjo ali lahko razdraženostjo, jeznimi izbruhi in agresivnim, samouničevalnim ali nepremišljenim vedenjem.
• Negativne misli in razpoloženje se spreminjata, kot so recimo občutek odtujenosti in samote, težave z koncentracijo ali spominom, depresija in brezup, občutek nezaupanja in izdaje ter občutek krivde, sramu ali samoobtoževanja

Simptomi PTSM pri otrocih

Pri otrocih – zlasti zelo majhnih otrocih – se simptomi PTSM lahko razlikujejo od simptomov odraslih in lahko vključujejo:

• Strah pred ločitvijo od staršev
• Izguba prej pridobljenih veščin (kot je izločanje na stranišču)
• Težave s spanjem in nočnimi morami
• Mračna, kompulzivna igra, v kateri se teme ali vidiki travme ponavljajo
• Fobije in tesnobe, ki se zdijo nepovezane s travmo (na primer strah pred pošastmi)
• Ponazarjanje travm preko iger, zgodb ali risb
• Bolečine brez očitnega vzroka
• Razdražljivost in agresivnost

Test za posttravmatski sindrom

Če na tri ali več spodnjih vprašanj odgovorite z da, imate morda PSTD, zato je smiselno obiskati usposobljenega strokovnjaka za duševno zdravje.

• Ste bili priča ali doživeli travmatičen, smrtno nevaren dogodek?
• Ste zaradi te izkušnje močno izkusili strah, bili zgroženi ali nemočni?
• Imate težave pri tem, da bi dogodek pozabili?
• Se lažje prestrašite in se počutite bolj razdražljivi ali jezni kot pred dogodkom?
• Ali se pogosto izogibate aktivnostim, ljudem ali razmišljanjem, ki vas spominjajo na dogodek?
• Imate več težav s spanjem ali koncentracijo kot pred dogodkom?
• So vaši simptomi trajali več kot mesec dni?
• Vam težava otežuje normalno delovanje ali življenje?

Dejavniki tveganja

Čeprav je nemogoče napovedati, kdo bo kot odziv na travmo razvil posttravmatski stresni sindrom, obstajajo nekateri dejavniki tveganja, ki povečajo vašo ranljivost. Številni dejavniki tveganja se vrtijo okoli samega travmatičnega dogodka.

Travmatični dogodki imajo večjo verjetnost, da povzročijo posttravmatski stresni sindrom, kadar vključujejo resno grožnjo vašemu življenju ali osebni varnosti: bolj ekstremna in daljša je grožnja, večje je tveganje, da se razvije posttravmatska stresna motnja.

Namerna telesna škoda, kot so posilstvo, napad in mučenje, je tudi bolj travmatična kot so to recimo t.i. “božja dejanja” ali bolj neosebne nesreče in katastrofe. Prav tako vlogo igra dejstvo, v kolikšni meri je bil travmatični dogodek nepričakovan, neobvladljiv in neizogiben.

Drugi dejavniki tveganja za PTSM vključujejo:

• Prejšnje travmatične izkušnje, zlasti v zgodnjem življenju
• Družinska anamneza PTSM ali depresije
• Zgodovina fizične ali spolne zlorabe
• Zgodovina zlorabe sustanc
• Zgodovina depresije, tesnobe ali druge duševne bolezni

Vzroki za PTSM in vrste travme

Simptomi travme ali PTSP so lahko posledica številnih različnih stresnih situacij, vključno z vojaškimi boji, zanemarjevanjem ali zlorabo v otroštvu, nesrečo, naravno katastrofo, osebno tragedijo ali nasiljem. Ne glede na vaše osebne izkušnje ali simptome pa lahko naslednje stvari predstavljajo strategije za lažje zdravljenje in nadaljevanje življenja.

Posttravmatska stresna motnja pri vojaških veteranih

Za vse preveč veteranov vrnitev iz vojaške službe pomeni spopadanje s simptomi PTSM. Morda se težko prilagodite življenju izven vojske. Lahko pa se nenehno počutite na robu, čustveno otopele in odklopljene, ali se počutite panične ali razdražljive.

Pomembno pa je vedeti, da niste sami in obstaja veliko načinov, kako se spopasti z nočnimi morami in slabimi spomini, ter kako spoprijeti z občutki depresije, tesnobe ali krivde in si povrniti občutek nadzora.

Čustvene in psihološke travme

Če ste doživeli izjemno stresen dogodek – ali vrsto dogodkov – zaradi katerih se počutite nemočne in čustveno brez nadzora, ste morda preživeli travme.

Psihološka travma ima pogosto svoje korenine že v otroštvu, toda vsak dogodek, ki poruši vaš občutek varnosti, lahko pri vas povzroči, da se boste počutili travmatizirane, pa naj bo to nesreča, poškodba, nenadna smrt ljubljene osebe, nasilneži, zlorabe v družini ali globoko ponižujoča izkušnja. Ne glede na to, ali se je travma zgodila pred leti ali včeraj, lahko bolečino premagate, se spet počutite varne in nadaljujete z življenjem.

Posilstvo ali spolna travma

Travme posilstva ali spolnega napada so lahko pretresljive, na vas pa pustijo strah, sram in samoto ali pa vas v povezavi s tem mučijo nočne more, neželeni in drugi neprijetni spomini. Ne glede na to, kako slabo se počutite v tem trenutku, je pomembno, da se spomnite, da niste sami krivi za to, kar se je zgodilo, in si lahko povrnete občutek varnosti, zaupanja in lastne vrednosti.

PTSM nasvet za samo-pomoč 1: Postavite se po robu svojemu občutku nemoči

Posttravmatska stresna motnja ne ponudi hitrega okrevanja, temveč je za to potrebno delo na nekoliko daljše obdobje.. Zdravljenje se ne zgodi čez noč, spomini na travmo pa nikoli popolnoma ne izginejo. Zaradi tega se lahko življenje včasih zdi težko. Pa vendar obstaja veliko korakov, s katerimi se lahko spopadate s svojimi simptomi in zmanjšate občutek tesnobe in strahu.

Premagovanje občutka nemoči je ključno za premagovanje PTSM. Zaradi travme se počutite nemočni in ranljivi. Pomembno je, da se opomnite, da imate prednosti in sposobnosti obvladovanja, ki vas lahko pomagajo tudi skozi najtežje čase.

Eden najboljših načinov za povrnitev občutka moči je tako, da pomagate drugim: prostovoljno delite svoj čas, darujte kri, se obrnite na prijatelja v stiski ali podarite nekaj denarja svoji najljubši dobrodelni skupnosti. Pozitivno ukrepanje neposredno izziva občutek nemoči, ki je pogost simptom s katerim postreže posttravmatska stresna motnja.

Pozitivni načini obvladovanja PTSM:

• Spoznajte travmo in PTSP
• Pridružite se PTDS podporni skupini
• Vadite tehnike sproščanja
• Gibajte se na prostem
• Zaupajte se osebi, ki ji zaupate
• Preživite čas s pozitivnimi ljudmi
• Izogibajte se alkoholu in drogam
• Uživajte v miru narave

Pridobivanje strokovne pomoči v povezavi z PTSM

Če sumite, da imate vi ali ljubljena oseba posttravmatsko stresno motnjo, je pomembno, da takoj poiščete pomoč. Prej ko se posttravmatski stresni sindrom zdravi, lažje ga je premagati.

Če neradi iščete pomoč, ne pozabite, da PTSM ni znak šibkosti in edini je edini način, da ga premagate, da se soočite s tem, kar se vam je zgodilo, in se naučite sprejemati to kot del svoje preteklosti. Ta postopek je z vodenjem in podporo izkušenega terapevta ali zdravnika veliko lažji.

Povsem naravno je, da se želite izogniti bolečim spominom in občutkom. Če pa se poskušate omrtvičiti in potisniti slabe spomine stran, se bo posttravmatski stresni sindrom samo poslabšal.

Čustvom se ne morete popolnoma izogniti – pojavijo se pod stresom ali kadar koli se spozabite – in to je naporno. Izogibanje bo na koncu škodovalo vašim odnosom, zmožnosti normalnega funkcioniranja in kakovosti vašega življenja.

Posttravmatska stresna motnja: Zakaj poiskati pomoč

Zgodnje zdravljenje je boljše. Simptomi PTSM se lahko poslabšajo. Če se z njimi spopadate zdaj, lahko v prihodnosti preprečite njihovo poslabšanje. Če želite izvedeti več o tem, kako delujejo kakšni načini zdravljenja, kje poiskati pomoč in kakšna vprašanja, ki jih postavite, vam to lahko olajšaa pot do iskanja pomoči in vodi do boljših rezultatov

Simptomi PTSM lahko spremenijo družinsko življenje. Posttravmatska stresna motnja lahko negativno deluje na vaše družinsko življenje. Morda boste opazili, da se izogibate ljubljenih, se izogibate družbi ljudi ali da ste jezni ali celo nasilni. Pomoč pri PTSM vam lahko pomaga izboljšati družinsko življenje.

Posttravmatski stres je lahko povezan z drugimi zdravstvenimi težavami. Simptomi PTSM lahko poslabšajo telesne zdravstvene težave. Študije so na primer pokazale povezavo med PTSM in srčnimi težavami. Pomoč pri PTSM lahko izboljša tudi vaše fizično zdravje.

Zdravljenje in terapija

Zdravljenje PTSM lahko ublaži simptome, če vam pomaga pri odpravljanju travme, ki ste jo doživeli. Zdravnik ali terapevt vas bo spodbudil, da se spomnite in predelate čustva, ki ste jih občutili med prvotnim dogodkom, da tako zmanjšate močno zadrževanje negativnega spomina v vašem življenju.

Med zdravljenjem boste raziskovali tudi svoja razmišljanja in občutke v zvezi s travmo, se ukvarjali z občutki krivde in nezaupanja, se naučili spoprijeti z vsiljivimi spomini in reševali težave, ki jih je v življenju in odnosih povzročil PTSM.

Vrste zdravljenja PTSM vključujejo:

Kognitivno-vedenjsko terapijo, usmerjeno na travmo vključuje postopno “izpostavljanje” občutkom in situacijam, ki vas spominjajo na travmo, ter nadomešča izkrivljene in iracionalne misli o izkušnji z bolj uravnoteženo sliko.
Preberite več o poteku in izkušnjah klinične psihologinje.

Družinska terapija lahko vašim najbližjim pomaga, da razumejo, skozi kaj se prebijate, in vam pomagajo, da v družinskih odnosih sodelujete kot družina.

Zdravila se včasih ljudem s PTSM predpišejo za lajšanje sekundarnih simptomov depresije ali tesnobe, čeprav ne zdravijo samih vzrokov za nastanek PTSM.

EMDR (Eye Movement Desensitization and Reprocessing)vključuje elemente kognitivno-vedenjske terapije z očesnimi gibi ali drugimi oblikami ritmične, levo-desne stimulacije, kot so zvoki rok ali drugi zvoki Te tehnike delujejo tako, da “ponovno aktivirajo” možganski sistem za obdelavo informacij, ki v času izjemnega stresa ne deluje pravilno.

Posttravmatski sindrom – zdravljenje s konopljo

Posttravmatski stresni sindrom je hudo obolenje, ki prizadene telo, um in duha, povezan pa je z okvaro procesa v možganih, ki ga znanstveniki imenujejo »proces izumiranja.«

Ta proces namreč zmanjša škodljiv učinek travmatskih spominov in je rezultat direktne ali indirektne izpostavljenosti ekstremni travmatični izkušnji.

Navkljub vsem dobrim učinkom konoplje pa ni realno, da bi z njo to težavo izničili. Če si želite takšnega podviga, je potrebno računati tudi na Kognitivno vedenjsko terapijo in soočanje s strahovi.

Simptomi

Konoplja lahko pomaga pri sledečih simptomih [vir], [vir], [vir]:

• nespečnost in nočne more
• anksioznost
• težave z jezo
• zmanjšanje spominjanja težkih trenutkov
• zmanjšanje izogibanja
• hipervzburjenje

Najbolj zanimiva tarča kanabinoidov iz konoplje pa je vpliv na to, kako se spomin ustvari, utrdi in na to, da se preneha prikazovati znova in znova.

Prvotni cilj zdravljenja

Glavni cilj je izničiti odziv na sprožilec, ki v človeku zbudi te spomine. Da npr. močan pok ne bo nikoli več sprožil vrsto spominov iz vonjega obdobja. Ali pa, da določen vonj ne bo več priklical v spomin slabega starša.

Vendar doseči takšen cilj je izredno težko. Velikokrat se to lahko zgodi zgolj začasno. Čas pa potem spet prikliče nazaj te strašne odzive, če jih spet nekaj sproži. [vir]

Imamo pa dokaze, da tako naši endokanabinoidi (proizvaja jih telo), kot tudi tisti vnešeni iz konoplje – kanabinoidi zmanjšujejo akutni odziv na stres. Prav tako pa pomagajo pri nenormalnih odzivih na določen sprožilec (vonj), kar sigurno PTSM v osnovi je.

In prav tako pa pomagajo pri uničenju teh grobih odzivov.

CBD prekine utrjevanje spominov

Vemo, da je potrebno CBD odmeriti takoj po tem, ko spet doživimo priklic slabega spomina. Kasneje nima več takšnega učinka, če ga vzamemo recimo 6 ur po dogodku. Prav tako nima tako močnega učinka, če ga jemljemo brez, da podoživimo travmo.

CBD ima moč, da prekine utrjevanje novih in prav tako starih spominov. Tako so lahko testiranci kljub videvanju sprožilcev bili brez prikazajočih spominov na travme 3 tedne. [vir], [vir], [vir]

Naši signali, ki prihajajo iz endokanabinoidnega sistema so ključni, da se naše telo privadi na stres. Prav tako za to, da se opomoremo po stresnem dogodku. [vir] Znamo proizvesti spojine, ki so podobne tem iz konoplje. Vendar velikokrat je teh premalo.

Novejše raziskave potrjujejo, da lahko s CBD potencialno zdravimo simptome PTSM na varen in učinkovit način, brez psihoaktivnosti, in poudarjajo povezavo med endokanabinoidnim sistemom in možganskim procesiranjem travmatskih izkušenj.

THC

Vojni veterani, ki jih pesti posttravmatska stresna motnja, se zdijo še posebej dovzetni za tveganje razvoja odvisnosti od konoplje z visoko vsebnostjo THC, in na to temo je bilo opravljenih že veliko raziskav, kljub temu, da obstaja veliko poročil o tem, da konoplja lajša simptome PTSM.

Dokazi kažejo na zmanjšanje cirkulacije nivoja kanabinoidov pri posameznikih s PTSM, vključno s študijo iz leta 2013, ki je preiskovala posameznike, ki so bili izpostavljeni šoku ob napadih na Svetovni trgovinski center leta 2001. »Ti podatki potrjujejo hipotezo, da je oslabljena endokanabinoidna signalizacija ena od komponent disregulacije glukokortikoidov, kar povezujemo s PTSM,« so zapisali avtorji. Konoplja pomaga pri balansiranju tega endokanabinoidnega sistema.^[1]

Ameriško ministrstvo za veteranske zadeve na svoji spletni strani priznava, da obstaja jasna povezava med PTSM in endokanabinoidnim sistemom in da indijska konoplja na kratki rok lahko pomaga pri lajšanju simptomov, vendar svarijo pred dolgoročnim tveganjem za nastanek odvisnosti od konoplje z visoko vsebnostjo THC.

Primer iz prakse

MP se je borila s sindromom PTSM, povezanim z nizom izkušenj, med katerimi so bile tudi spolna zloraba, služenje v izraelski vojski in osebne izkušnje s terorističnim nasiljem.

Olajšanje je našla v uporabi konopljinih produktov, tako THC kot CBD, in povedala, da je zanjo ključno uživanje široke palete različnih vrst. »Za nočne more so najboljši produkti s CBD, ki pred spanjem zmanjšajo anksioznost.

Zgodnje prebujanje je prav tako problem za posameznike, ki jih pesti posttravmatska stresna motnja – ponoči se zbudiš in ne moreš več zaspati. Na tej točki pomaga malo indice (ilegalne THC konoplje), ki te naredi ponovno zaspanega.«^[2]

Odmerjanje konoplje pri PTSM

Priporočljivo je, da pacienti sodelujejo z zdravstvenim delavcem, ki ima izkušnje s CBD ali konopljo za medicinsko rabo, da lahko doziranje in metode jemanja nato razvijemo in prilagodimo posameznemu pacientu na individualni ravni. Hkrati so lahko dobro izobraženi in zavedni pacienti prav tako sami svoji strokovnjaki in zdravstveni svetovalci.

Pri vseh zdravilih za oralno uporabo se lahko obrnete na tabelo odmerkov, ki je del e-knjige in jo lahko pridobite s spodnjim obrazcem. Tam se nahajajo priporočila za odmerke CBD glede na telesno težo. Vedno začnite z mikro odmerkom, da preverite občutljivost, nato pa počasi povečujte odmerek glede na priporočene vrednosti, dokler simptomi ne izginejo.

Običajno je za posttravmatski stresni sindrom priporočen mikro do standarden odmerek. Vrste, ki vsebujejo veliko mircena in linaloola, terpena, ki se nahaja tudi v sivki, imajo bolj sproščujoč učinek in pomagajo pri težavah s spanjem.

Hitrost učinkovanja

• pri kajenju, oz. bolj zdravi obliki – vejpanju prične konoplja učinkovati skorajda takoj. Najboljši je vejp na rastlinske cvetove (vodič). Učinkuje samo od 1-3 ur.
• pri npr. kapljicah ali smoli pa moramo na učinek počakati okrog 45 minut. Učinkuje od 3-4 ure.
• stvari, ki jih pojemo, učinkujejo 6-8 ur (piškoti)
• kapljice lahko vzamemo tudi podjezično, jih zadržimo 2 minuti pod jezikom in pogoltnemo. Del učinkovin bo pričel učinkovati po 15 minutah.

Pasti najbolj priljubljenega načina uživanja

Vejpanje in kajenja sta daleč najbolj priljubljeni vrsti uživanja konoplje med bolniki s posttravmatsko stresno monjo. Pri čemer bi bilo za dnevno uporabo bolje uporabljati kapljice, ker tako ne zadanejo. Zanimiv problem kajenja je tudi v tem, da lahko postanemo odvisni.

Večina bolnikov tudi povečuje odmerek, dokler ne čutijo psihoaktivnega učinka. Uporaba THC ima svoje meje, kjer je stvar še koristna za naš endokanabinoidni sistem.

Če so odmerki večji od 2,5 do 7,5 mg THC, ne bodo več pomagali amigdali in ne bodo več kontrirali pojavom nočnih mor in slabih spominov. Prav tako pa večji odmerki lahko peljejo v razvoj tolerance.

2,5 mg THC pri kajenju pomeni kos cveta močne rastline v velikosti glave večje vžigalice.

Nespečnost in posttravmatska stresna motnja

• Najprej poglejmo kaj se da narediti z legalnimi izdelki, po katerih ne bomo okajeni, rahlo pomirjeni. Če imamo 5 % CBD kapljice, potem lahko zvečer ali eno uro pred spanjem preizkusimo 5 kapljic in vsak dan po 5 več, vse tja do 40 (kjer se bomo najbolje počutili). Pri nekaterih se lahko zgodi, da vas bodo zbujale. Uporabljajte jih preko dneva do 5. ure popoldne.
• Za tiste so odlični ilegalni izdelki narejeni iz indica-dominantnih vrst, ki vsebujejo več THC. Od 5 do 7,5 mg THC na odmerek naj bo maksimum. Pričnite z najmanjšim možnim odmerkom in ga zelo počasi stopnjujte do želenega efekta. Izogibajte se produktov, ki so narejeni iz vrst sativa (domačica, ogromne rastline), saj te spodbujajo hiperaktivnost in disasociacijo.
  *Če začutite povečano ankisoznost, paranojo, potem THC izdelki niso za vas
• Produkte z visoko vsebnostjo CBD (prvi opisani), preizkusite najprej, da preprečite hujšo psihoaktivnost. Telo se mora počasi navaditi na večje količine THC, zato je dobro najprej zaužiti celotno stekleničko CBD kapljic in počasi in vztrajno povečevati odmerek za npr. 5 kapljic na dan.
• Pomembno je, da ne kadimo, ker so učinki preveč kratkotrajni. Poleg tega pa oralno zaužiti THC izdelki delujejo tudi bolje protibolečinsko.

Vse o nespečnosti: https://konopljazdravi.si/bolezen/nespecnost/

Anksioznost

• Priporočljiv odmerek CBD se nahaja med 5 in 10 mg (3-5 kapljic). Glede na to, da učinkuje 4 ure, ga lahko vzamemo npr. 3-krat na dan.
• Če po mesecu dni ni čutiti nobenih olajšanj, mu lahko dodamo majhno količino THC proti večeru – 2,5 mg, ki ga lahko kasneje povečamo do 5 mg.
• THC in CBD vzeta skupaj imata sinergističen učinek pri nekaterih ljudeh, zato je potrebno biti na začetku pazljiv. To nam pomaga ohranjati debelejšo denarnico.

Vse o anksioznosti: https://konopljazdravi.si/bolezen/anksioznost/

Take vrste vsebujejo veliko prej omenjenih mircena in linaloola, ki sta znana po sproščujočem delovanju. Razmerje THC:CBD 1:1 se priporoča, ko se pri pacientih pojavi preveč psihoaktivnosti, ki jo CBD zmanjšuje.

Pršila za pod jezik in tinkture, ki se jemljejo v obliki kapljic, učinkujejo hitreje in trajajo dlje kot produkti za inhaliranje.

Priporočen CBD izdelek

Za začetek se, kot je zgoraj omenjeno, priporoča uporaba produkta z razmerjem CBD:THC = 20:1. Temu se najbolj približajo 5 % CBD kapljice z razmerjem 25:1 = 5%CBD:0,2%THC.

Zelo poceni in kvalitetne so CBD kapljice dr. Gosarja, ki ima svojo njivo in laboratorij v Vodicah. CBD kapljice je tudi enostavno odmerjati. Izdelek pa je eko kvalitete.

Priporočena CBD in THC vrsta

Za anksioznost je so odlične sorte, ki imajo veliko CBD in manj THC: Cannatoic, ACDC, Suzy Q.

Purples in Bubba Kush (vklučuje mircen in linalool eterično olje) sta dobra za lajšanje občutka strahu in vznemirjenosti ter fizične bolečine. Tudi OG Kush. Vendar pozor, te sorte vsebujejo veliko THC, zato je res potrebna samokontrola.

Na osnovi šestnajstih drugih raziskav, dostopnih v času pisanja, je konoplja dobila oceno »možno-do-verjetno« (2,8 točke od 5), ko gre za učinkovitost pri PTSM.

Raziskava na živalih, izvedena leta 2016, je ponovno potrdila anti-psihotične učinke CBD v povezavi s shizofrenijo in identificirala način delovanja CBD na možgane, ki je zelo podobno drugim farmacevtskim zdravilom, ki jih predpisujejo za zdravljenje psihoz, povezanih s PTSM.

»CBD lahko privede do podobnih učinkov kot anti-psihotična zdravila, in sicer s sprožanjem molekularnih signalizacijskih poti, kar deluje enako kot klasična zdravila za psihoze.«^[3] Raziskava, ki so jo izvedli nekaj let prej v Nemčiji, preiskovala pa je človeške paciente, je pokazala, da je CBD enako učinkovit kot običajno predpisani anti-psihotiki, povzroča pa manj stranskih učinkov.^[4]

Povzetek

Posttravmatska stresna motnja na pladnju prinese mešanico stranskih učinkov, katere se posamično in tudi skupno da blažiti oz. zdraviti s pomočjo konoplje. Pri večini znakov je bolj uporabna CBD konoplja, ko pa je potrebno hitro zaspati pa ima večjo moč THC konoplja.

Simptomi, kjer lahko konoplja še pomaga so anksioznost, nočne more in pa depresija.

Nikoli pa ne smemo pozabiti na najboljše zdravilo – to je družina in druženje znotraj te.

Viri in literatura

1. Hill, M. N., Bierer, L. M., Makotkine, I., Golier, J. A., Galea, S., McEwen, B. S., … & Yehuda, R. (2013). Reductions in circulating endocannabinoid levels in individuals with post-traumatic stress disorder following exposure to the World Trade Center attacks. Psychoneuroendocrinology, 38(12), 2952-2961.
2. Elizabeth Limbach, Cannabis saved my life: Stories of hope and healing (Whitman Publishing, 2016), 116.
3. Renard, J., Loureiro, M., Rosen, L. G., Zunder, J., de Oliveira, C., Schmid, S., … & Laviolette, S. R. (2016). Cannabidiol counteracts amphetamine-induced neuronal and behavioral sensitization of the mesolimbic dopamine pathway through a novel mTOR/p70S6 kinase signaling pathway. Journal of Neuroscience, 36(18), 5160-5169.
4. Maia Szalavitz, “Marijuana Compound Treats Schizophrenia with Few Side Effects: Clinical Trial” Time, 30. maj, 2012, http://healthland.time.com/2012/05/30/marijuana-compound-treats-schizophrenia-with-few-side-effects-clinical-trial/