14.000-letna zgodovina konoplje po svetu

Priznati moramo, da v celotni človeški zgodovini ni obstajala rastlina, ki bi bila tako priljubljena in ob enem tako zatirana kot konoplja (Cannabis sativa). Mnogo različnim ljudem je različno pomenila. Prav zato je zgodovina konoplje tako razgibana.

zgodovina konoplje

Ideja prepovedi uporabe konoplje je prisotna le v nedavni zgodovini. Bila je legalna v mnogih deželah sveta v večini obdobij zgodovine.

Industrijska konoplja je za vojsko preko uporabe vrvi pomenila zmagovanje v vojni, lovci so z njo lovili tigre, ribiči ribe, modni oblikovalci pa so z njo krasili obleke. Za zločince pa je bila zadnja stvar, ki so se je dotaknili s svojim vratom na vislicah.

Kmetovalci so semena drobili in olje uporabljali za svetilo, ljudje v žalovanju pa so semena metali v plamen in krotili žalost s hlapi.

Širjenje konoplje po svetu 

zgodovina konoplje in zemljevid izvora

Konoplja naj bi se razvila na centralno-azijskih stepah, domnevno prav na današnjem ozemlju  Mongolije in južne Sibirije. Zgodovina uporabe konoplje naj bi se pričela pisati leta 12.000 pred našim štetjem.

To konopljo postavi ob rob prvim kultiviranim pridelkom v človeški zgodovini. Verjetno je cvetela na človeških odlagališčih lovcev in nabiralcev, ki so bila bogata z nutrienti in primerna za hitrejšo rast.

Na tem področju so v gomilah za pokop našli požgana semena medicinske psihoaktivne konoplje leta 3.000 pr. kr., ki so jih verjetno uporabljali obredno pri pokopih.

Prav tako so našli mumificirane rastline medicinske psihoaktivne konoplje v grobnicah kitajskih plemiških družin.

Širjenje industrijske in medicinske konoplje iz centralne Azije

zgodovina konoplje - kitajski ribiči so jo razširili do Koreje

Iz Kitajske so ribiči, ki so živeli ob obali konopljo prinesli v Korejo okrog leta 2000 pr. kr.

V deželo Indije naj bi prišla med leti 2000-1000 pr. kr. s pomočjo vdora Arijcev, ljudi, ki so govorili arhaični indo-evropski jezik.

Na Bližnji vzhod je konoplja prišla med leti 2000-1400 pr. kr. in je pristala v uporabi nomadnega indo-evropejskega ljudstva. Ti so jo prenesli v Rusijo in Ukrajino zaradi svojih interesov za tamkajšnje ozemlje.

Germanska plemena so poskrbela za prihod rastline v Evropo, od tam pa je v 5. stol. pripotovala še do Velike Britanije s pomočjo anglo-saksonskih plenjenj po germanskih deželah.

V naslednjih stoletjih je industrijska in medicinska konoplja osvojila še ostali del sveta. Preko Afrika je v 19. stol. dosegla Južno Ameriko, od koder je pristala še v Severni Ameriki.1

Zgodovina konoplje v starodavnem svetu – protivnetno delovanje

Najzgodnejše civilizacije so vzniknile ob bregovih svetovno znanih rek na Kitajskem, v Indiji, Mezopotamiji in Egiptu, saj je zemlja ponujala večje pridelke.

Sodeč po predmetih, ki so jih našli arheologi na Kitajskem, jim konoplja v kameni dobi zaradi tkanine ni bila tuja tudi 10.000 let nazaj. Koristili so jo kot sredstvo za izdelavo oblek in čevljev. Kdor je potreboval obleko, je zasadil industrijsko konopljo.

Njena medicinska uporaba je znana pri Kitajcih, Egipčanih in Starih Grkih, ki so vedeli za protivnetno delovanje za kar je bila odlična medicinska konoplja.2

Vse to, čeprav so bili še daleč od spoznanja teorije, kako deluje CBD in spojina THC. S testiranjem in doživljanjem niso potrebovali laboratorijskih raziskav, da so zdravljenje z marihuano sprejeli medse in izkoristili njene učinke.

Konoplja na Kitajskem – izum papirja in medicinska uporaba

uporaba konoplje v stari kitajski

Svojo deželi so rekli “dežela svile in konoplje”. Kitajska besedo za konopljo je “Ma”, sestavljena pa je iz dveh simbolov. Konoplje razprte na statvah in strehe nad domom, kjer so to počeli.

Brez papirja civilizacije ne bi tako skokovito napredovale, prvi pa je bil narejen na kitajskem iz murvinega lubja in konoplje. Kitajci so skrivnost obdržali za nekaj stoletij, sčasoma pa so jo razkrinkali Japonci.3

Poleg oblek pa je konoplja ljudem nudila tudi medicinsko pomoč. Prve omembe segajo v leto 2737 pred kristusom – kitajski cesar Shen Nung konopljo omenja v svojih zapisih.

Uporabljali so jo za protivnetno delovanje: proti revmatizmu, putiki, malariji in celo pozabljivosti. Omenjen je občutek “zadetosti”, ki pa ni prevladal nad medicinskim vidikom.

Zapis okrog leta 100 n.š. omenja mešanje semen z vinom za uporabo konoplje pri anesteziji.

Medicinska in industrijska konoplja v Arabskem svetu

Njena uporaba se je razširila iz Kitajske preko Indije in dosegla Evropo okrog leta 500 našega štetja.  A v Indiji je po razmahu islama v nasprotju s Kitajsko bila bolj priljubljena rekreativna uporaba.

Muslimani so zaradi božje prepovedi pitja alkohola pričeli posegati po konoplji, ki jim je postala sredstvo za zabavo.

Arabski znanstveniki pa so si pri zdravljenju s konopljo nabrali večstoletno prednost pred zahodom. Od 8. pa do 18. stoletja so prakticirali z zdravljenjem in dokazali, da se s konopljo da pozdraviti več različnih stanj.

Odkrili so, da je konoplja med drugimi 3:

  • diuretik – poveča izločanje vode preko urina,
  • antiemetik – deluje proti slabosti,
  • antiepileptik – zdravi simptome epilepsije,
  • antiinflamatorik – deluje protivnetno,
  • sredstvo proti bolečinam,
  • antipiretik – zdravilo za zniževanje telesne temperature.

Medicinska in industrijska konoplja v Evropi

uporaba konoplje pri starih rimljanih

Arabci so konopljina semena prinesli tudi v Everopo, kjer so Rimljani na Siciliji gojili rastlino še nekaj stoletij. Uporabljali so jo predvsem za medicinske namene, vrvi in obleke. A medicina je precej zaostajala za arabskim svetom.

Benetke so bile znane po krasnih trpežnih tkaninah iz konoplje, ki so se lahko skoraj kosale s svilnatimi. Njihove vrvi pa so pripomogle k superiornosti na vodi.

Pri Vikingih in Germanih je medicinska konoplja odigrala protibolečinsko vlogo proti rojevanju in zobobolih, pravi profesor geografije na Univerzi v Kansasu – Warf Barney. Semena so namreč našli na vikinških ladjah.

Rastlina je počasi dosegla tudi Anglijo, ki je v 16. stoletju postala pomorska velesila. Kralj Henry VIII. je zaukazal povečano produkcijo konoplje, da bi zadostil potrebi po vrveh za vzhajajočo floto.

Ker njegovi kmetje niso zmogli tako velike produkcije, so Angleži trgovali in kolonizirali dežele ključne za ohranjanje produkcije ladij.

Zgodovina konoplje v britanskem imperiju

britanska zgodovina je pisana, prav tako pa njena dominanca pri poslovanju in uporabi konoplje

“Konopljo v Bengaliji, današnji Indiji gojijo za rekreativno uporabo. Ne uporabljajo pa je za izdelavo oblek kot v Evropi. Rastlini pravijo ganja in iz nje delajo bangv mleku prekuhavajo konopljo in to pijejo namesto kajenja.”

R. Wissett, On the cultivation and preparation of hemp, 1804.5

“Prepričan sem, da nam boste vi gospodje, ki delujete pod pokroviteljstvom Lige narodov pomagali pri boju proti nadlogi, ki človeka spravi na nivo divjaka in barbara in ga prikrajša za zdravje in razum ter samokontrolo in čast.”

Mohammed El Guindy, Speech to the second opinion conference, 1924.6

Indijska konoplja je v VB odigrala pomembno vlogo

Čeprav so v VB konopljine substance doživljale le občasno popularnost v medicini in niso bile preveč uporabljene v rekreativne namene pred letom 1950, je Indijska konoplja bila postala del dolge in pisane zgodovine.

V 18. stoletju je s svojo eksotičnostjo in mističnostjo medicinska konoplja spodbudila znanstvenike v Londonu k preučevanju te rastline in njenih učinkov v ožjem krogu.

zgodovina konoplje je v Veliki Britaniji

 

Do zgodnjega 19. stoletja pa je psihoaktivna rastlina cannabis sativa že vzpodbudila zanimanje britanske vlade. Zgodo

Seveda pa jih niso zanimali opojni učinki in podobne medicinske ugotovitve, v konoplji so videli priložnost za izdelavo močnih vrvi za mornarico, njihovo najpomembnejše sredstvo za ohranjanje imperija.

Do  20. stoletja so britanski diplomati že morali namenjali zaščiti konoplje precej časa. Njihov donosni imperialni posel z Indijsko konopljo so želeli zaščititi pred lobiji drugih držav, ki so skušale uveljaviti mednarodni zakon o svetovni zalogi drog.

Profesor kemije in medicine je v 19. stol. zdravil s konopljo

Evropski zdravniki, znanstveniki in navdušenci so od 16. stoletja naprej v Aziji nabirali in širili znanje o medicinski uporabi konoplje. Zasluge gredo Iberskim zdravnikom, ki so spremljali Portugalske ladje v Indijo in njihovim opazovanjem.

To je skupaj z znanjem grškega zdravnika Pedaniusa Dioscoridesa postalo temelj za kasnejše britanske raziskave v 18. stoletju.

Medtem ko so nekateri zaradi predsodkov na stvar gledali skozi pesimistične oči, je William Brook O’Shaughnessy temeljito preučil učinke rastline.

Mož, ki mu pogosto pripisujejo zasluge za rešitev Britanskega imperija v Indiji v letih po 1850, je deloval kot profesor kemije in medicine na Univerzi v Kalkuti.

Preučeval je živali pod vplivom konoplje. Na psih, mačkah, pujsih, kozah, kravah, jastrebih in celo ribah. Sledilo pa je še preučevanje na njegovih pacientih in študentih in skrbno beleženje.

Med boleznimi, ki jih je zdravil na ta način je bila revma, steklina, tetanus in kolera.7

Zgodovina konoplje in pričetek konca pozitivnega mnenja o medicinski konoplji

v Indiji je prihajalo do zlorabe konoplje, dovzetnim so se pojavile psihične težave

Medtem ko so nekateri znanstveniki ohranjali pozitiven odnos do medicinske konoplje v 19. stol., je zgodovina konoplje krenila na svojo pot, ko so nekateri pričeli izražati skrb zaradi vpliva na um.

V Indiji so se pričeli kopičiti primerki norosti. Dokazi so se nahajali v vse pogosteje napolnjenih indijskih norišnicah s pacienti, ki so redno uživali medicinsko konopljo.

Zaradi lažjega obvladovanja indijskega ljudstva je Velika Britanija tako prvič razglasila svoje negativno stališče do medicinske konoplje.

Vendar pa je raziskava bila netemeljita. Angleži so kasneje to doumeli, vendar je bilo javno mnenje že tako zasičeno s prejšnjim napačnim stališčem, da ga je bilo težko spremeniti.

Medicinska konoplja – ena izmed najobsežnejših starih študij

Ena izmed najobsežnejših študij novoustvarjene Indijske komisije za medicinsko konopljo (ang. Indian Hemp Drugs Commission – IHDC) je pokazala slednje.

Da občasna raba seveda ne pušča prav nobenih dolgoročnih posledic za človeški um, vsakodneva zloraba pa je čisto druga zgodba, ki ob določeni genetski predispoziciji res polni sobe norišnic.

Zaradi političnih interesov raziskave nista potrdila dva od treh delegatov, medicinska konoplja pa je ostala neoproščena.

Od leta 1897 naprej pa se je raziskovanje preselilo v Veliko Britanijo, v London in v Cambridge. Istega leta so odkrili olje in ga poimenovali “cannabinol”, odkrili pa so tudi smolo.

V naslednjem desetletju je več profesorjev v Cambridgu nadaljevalo z raziskovanjem medicinske konoplje, ostali populaciji pa se sploh ni sanjalo o obstoju te rastline in njenih lastnosti.

Konoplja leta 1924 postane del britanskega seznama nevarnih drog

konoplja se uvrsti na seznam nevarnih drog

Zaradi ugodne pocizije Združenega kraljestva v Indiji in drugje ter prodaje opija Kitajcem (podobno je bilo tudi z Američani) je prišlo do neodobravanja med svetovnimi državami glede prodaje opija in nekoliko manj kokaina.

Zgodovina konoplje je bila po prvi svetovni vojni deležna tudi dveh Opijskih konferenc v letih 1924-25. Na drugi pa je na tapeto prišla poleg ostalih močnejših drog tudi konoplja.

Združenje farmacevtov (ang. Pharmaceutical Society) leta 1924 rastlino uvrsti na seznam strupov – zgodovina konoplje je hitela v neizogibne spremembe. Naslednji incident pa jo pripelje do njene uvrstitve na vladni seznam nevarnih drog.

Združene države Amerike in konoplja v 21. stoletju

V šestdesetih letih prejšnjega stoletja so marihuani pripisovali psihadeličnost in halucinogenost ter jo tlačili v isto kategorijo kot je LSD.

Prav tako je v šestdesetih in sedemdesetih letih Nahas omenjal možnost odvisnosti od marihuane, čeprav so možnosti z zasvojenostjo večje pri drugih poznanih substancah – alkoholu in tobaku.

V letih od 1930-40 je prekupčevalec imel posebno mesto v propagandi proti marihuani, saj so strokovnjaki mislili, da prekupčevalec šolarjem ponuja brezplačno marihuano v upanju, da bodo naslednjič kupili od njega. Danes se ve, da jo vsi prvič dobijo od prijateljev.

Internacionalne skrbi glede marihuane

Taka in drugačna svetovana srečanja za pričetku 20. stoletja povezana predvsem z opijem so postopoma slabo luč vrgla tudi na marihuano. Zaradi zlorabe in vsakodnevnega večkratnega kajenja se pri določenih ljudeh lahko pričnejo kazati znaki psihične nestabilnosti.

Takole je o tipičnem uporabniku marihuane govoril egipčanski delegat Dr. Mohamed Abdel Salam El Guindy: “Njegove oči so divje s trapastim izrazom na obrazu. Je tih, presušen, ima težave s srcem in prebavo, intelekt počasi propade, prav tako pa celotno telo. Odvisnik zelo pogosto znori.”

Takšna opozorila so vodila do podpisa Genevske konvencije za prepoved uporabe konoplje, razen za medicinske  in znanstvene namene. ZDA na začetku stoletja še niso bile članica Lige in tako niso podpisale konvencije.

Prohibicija marihuane v Združenih državah Amerike

prohibicija oz prepoved marihuane v ameriki v dvajsetem stoletju

Čeprav se je zakon konoplje dodobra dotaknil šele leta 1937, pa je trend razmišljanja o prepovedi vseh psihoaktivnih substanc bil v polnem zagonu. S tem mislimo na prepoved alkohola, kokaina in opija.

Bonnie in Whitebread pravita, da so na usodo politike o marihuani odločno vplivali širši družbeni problemi, ki so jih pričeli povezovati s konopljo.8

Do zgodnjih tridesetih let sta tu in po svetu po večini pod žarometi ostajala kokain in opijati, marihuana pa je letela pod radarjem.

Zakon o obdavčitvi marihuane 1937

Prva pomembna zmaga proti marihuani se je ob pristranskem zaslišanju predstavnikov vlade in strokovnjakov, skrbno izbranih za čim lažje sprejetje zakona, skupaj s Harryjem Anslingerjem, gorečim borcem proti konoplji.

Predstavniki industrijske konoplje so prav tako podpirali zakon rekoč, da ne bodo imeli težav s pridobivanjem industrijske konoplje iz Vzhodne Azije – kar se je izkazalo za farso s pričetkom Druge svetovne vojne štiri leta kasneje.

Nasprotovanje zakonu pa je pokazal Dr. WIlliam C. Woodward, predstavnik Združenja ameriških medicincev (ang. American Medical Association – AMA) z argumentom, da ni dokazov za škodljivost marihuane.

Dokončni zakon, ki ga je kongres sprejel ni specifično prepovedoval sajenja, prodaje in uživanja, uveden pa je bil kompleksen sistem obdavčenja in regulacij. Današnjih 360 $ letno za gojenje in 15 $ za vsako transakcijo. Veliko ljudi tako ni mogla delovati več legalno, zato je zakon deloval podobno kot prepoved.9

Ni bilo naklučje, da je leto poprej izšel propagandni film proti marihuani.

 

Šestdeseta leta – marihuana prodre na kampuse

Poleg amfetaminov, ki so postali vseprisotni v ameriški družbi je najnovejše odkritje novinarjev postala marihuana, ki je prodrla med študente iz družin srednjega sloja.

Skupaj z njo se je rodilo nasprotovanje Vietnamski vojni in vrednotam predhodnih generacij. Vse je bilo še slajše zaradi prepovedi uživanja marihuane.

Do leta 1965 so članki o uživanju marihuane med izobraženimi mladimi polnili naslovnice časopisov, zakonodajalci pa nekako niso imeli interesa zapirati svoje bodoče upe. Hipijevski aktivisti pa so se začeli spraševati, zakaj je konoplja sploh ilegalna.

Richard Nixon in njegova vojna proti drogam

richard nixon podeli značko DEA elvisu preasleyu, ki kasneje umre prav zarad drog

S prihodom na oblast v letu 1968 je sodelujoč z novinarskimi hišami pričel z vojno proti zlorabljanju drog. Od radijskih postaj je zahteval prenehanje predvajanja pesmi z omembo drog.

Na sestanku v Beli hiši leta 1970 je Nixon odobril dvajsetim televizijskim serijam (Hawaii Five-O, Marcus Welby M.D.) propagandna sporočila proti zlorabljanju droge.

Istega leta je marihuana padla pod isto kategorizacijo drog kot heroin in kokain. Za to je poskrbel kongres na temelju raziskave podprte s strani ameriškega predsednika.

Poročilo iz leta 1973 je klicalo po “pomiloščenju” konoplje in prenehanju financiranja neuspešne kampanje proti drogam. Nixon je poročilo ohranil zase in ga skril pred očmi javnosti, strokovnjakom za narkotike pa osebno zagrozil v primeru zavzemanja za dekriminalizacijo.

Izboljšanje odnosov do konoplje v sedemdesetih

Naraščujoče javno mnenje pod vplivom medicine in prava o nelogičnemu metanju trdih drog in trave v istih koš proti koncu sedemdesetih let prineslo spremembo – zgodovina konoplje se je spisala na novo.

O tem so pisali tako v New York Times-u, Washington Post-u in tudi v konzervativnem Nationa Review-ju.

Mnogo pomembnih organizacij (med njimi tudi The National Parent Teacher Association Congress in American Medical Association) je naznanilo njihovo naklonjenost travi ter strahove proti travi pustili za seboj.

Takrati predsednik Jimmy Carter je predlagal dekriminalizacijo marihuane, saj naj bi po njegovih besedah konoplja povzročila več škode potencialnim uporabnikom kot drogi sami.10

Mamila v dobi “Recimo drogam ne”

kajenje marihuane med študenti na kampusu v šestdesetih letih

Prav vsem pa ta ideja ni bila všeč. Marsha Keith Schuchard, je zgrožena nad dejstvom, da njena 13-letna hči kadi travo ustanovila starševsko skupino za boj proti drogam z ničelno toleranco.

V nekaj letih je nudila podporo tisočim podobnim skupinam po ZDA, razdelili pa so tudi milijon kopij izdaje njene knjige za pomoč skupinam, ki jih je bilo do leta 1983 že več kot 4000.

Jasno je izrekla, da je njena kampanja namenjena šibkejšim najstnikom, ne pa tudi odraslim, ki že dodobra vedo kaj počno. To pa so politiki ignorirali in pričeli premišljevati kako bi to obrnili sebi v prid.

Predsenik Ronald Reagan, ki je že kot governer Kalifornije nasprotoval dekriminalizaciji konoplje, je to s svojo ženo Nancy počel še naprej. Slednja pa je v letu 1982 zagnala osnovnošolsko kampanjo “Recimo drogam ne” oz. angleško “Just say no”.

Osemdeseta in devtdeseta – George Bush in Bill Clinton

bill clinton in george bush sta nadaljevala boj proti mamilom in konoplji

Vladne ankete so pokazale upad uporabe mamil v osemdesetih, nov izvoljeni predsednik George H. W. Bush pa je v letu 1988 prav tako napovedal nadaljnji boj.

Medijska kampanja proti drogam se je nadaljevala še v devetdesetih na televiziji, majicah in celo na mlečnih embalažah.

Dokazi, ali je kampanja bila uspešna so bili mešani, policaje pa so zaradi neuspešnosti nehali pošiljati na šole.

Prav tako je za Billa Clintona, kljub priznanju, da je v mladosti užival (kadil, a ne inhaliral) marihuano, bila boljša izbira, da nadaljuje boj proti mamilom. Boj in svarjenje javnosti proti drogam je postala tudi njegova domena.

V letih 1998 in 1999 je Clinton odobril 25 milijonov $ za anti propagandna sporočila na petih največjih televizijskih hišah.

Pot do legalizacije konoplje v 21. stoletju

Desetletja kampanj osredotočenih na deskriditiranje konoplje so onemogočale prizadevanje za legalizicijo konoplje. Politika si je še naprej s pomočjo vplivanja na javno mnenje utirala pot zatiranja rastline.

Liberalizaciji je uspelo s ponovnim definiranjem konoplje kot stredstva za zdravljenje in preko osredotočanja na stroške, ki izhajajo iz zapornikov. Okrog 800.000 Američanov je letno aretiranih, največkrat samo zaradi posedovanja.

Stroški v zaporih so se povečali zaradi zakonov, ki so bili sprejeti v 22 . zveznih državah med letoma 1993 in 1995, zaradi katerih je tretje kaznivo dejanje glede konoplje vodilo do resnih posledic.

Nadaljnja liberalizacija je bila leta 2013 pred vrati, ko je v nacionalni raziskavi 58 % državljanov podpiralo legalizacijo marihuane.11

Ali je kajenje trave družbeno sprejemljivo in zdravilno v določenih primerih pa je odvisno od tega, v kateri zvezni državi postavimo vprašanje.12

Gojenje konoplje na območju bivše Jugoslavije

gojenje konoplje v jugoslaviji

Tako kot drugje po svetu so tudi v naših deželah preprosti ljudje na kmetijah konopljo gojili za preživetje. Iz nje so izdelovali oblačila, čevlje, vrvi in ostale uporabne tkannine. V pisnih virih jo prvič najdemo omenjeno v leta 1589.

Najbolj znane plantaže konoplje so bile v srbski Vojvodini na severu države. Ob prihodu industrializacije so ob prelomu 19. v 20. stoletje še povečali proizvodnjo vrvi.

Pred drugo svetovno vojno je Jugoslavija postala pomembna izvoznica konoplje. Več o konoplji v Sloveniji in bivši Jugoslaviji pa tule.

Povzetek

Zgodba o konoplji naj bi se pričela na mongolskih stepah pred približno 14.000 leti. Če nekoliko posplošimo je bila uporabljena predvsem za namene preživetja – v smislu izdelave oblačil. Razširila se je po celem svetu, Evropo pa naj bi dosegla pred 4000. leti.

Sčasoma se je razvila tudi druga različica uporabe, ki je bila namenjena zdravljenju, nekateri pa so rastlino zlorabljali za rekreacijski namene. Ravno ti so rastlini največ škodovali in z naraščujočimi duševnimi boleznimi nehote pomagali pri kriminalizaciji in ilegalizaciji rastline v Britanskem imperiju.

V posameznih državah so se izmenjevala obdobja naklonjenosti in prepovedi uporabe. Tako je v 20. stoletju nastalo močno gibanje proti uporabi konoplje v ZDA zaradi njenega dosega vse mlajših najstnikov. Več predsednikov je podpiralo boj proti marihuani.

Za zahodni svet postopoma prihajajo časi večje naklonjenosti ob upoštevanju njenih zdravilnih učinkov brez večjih stranskih v nasprotju s farmakološkimi produkti.

Viri in literatura:

1Blaszczak-Boxe, A. (2017). Marijuana’s History: How One Plant Spread Through the World. Pridobljeno s: https://www.livescience.com/48337-marijuana-history-how-cannabis-travelled-world.html

2Abel. E. (1980). Marihuana the first twelve thousand years. New York: Springer science + Business media.

3History of marijuana. (2017). Pridobljeno s http://www.narconon.org/drug-information/marijuana-history.html

4Lozano, I. (2001). The therapeutic use of Cannabis sativa (L.) in Arabic medicineJournal of Cannabis Therapeutics1(1), 63-70.

5Wisset. R. (1804). On the cultivation and preparation of hemp. London: COX and SON.

6El Guindy, M. (1924). Speech to the secnd opium conference. 

7Mills, J. H. (2003). Cannabis Britannica: Empire, trade, and prohibition 1800-1928. OUP Oxford.

8Bonnie, R. J., & Whitebread, C. H. (1970). The forbidden fruit and the tree of knowledge: an inquiry into the legal history of American marijuana prohibitionVirginia Law Review, 971-1203.

9Newton, D. E. (2013). Marijuana: A reference handbook. Sant Barbara: Califf

10Carter, J. (1977). Drug abuse message to the Congress. Online by Gerhard Peters and John T. Woolley, The American Presidency Project. Pridobljeno s: http://www.presidency.ucsb.edu/ws/?pid=7908

11Miller, J. (2013). 58 percent support marijuana legalization, poll says. Pridobljeno s https://www.cbsnews.com/news/58-percent-support-marijuana-legalization-poll-says/

12Siff, S. (2014). The illegalization of marijuana: A brief history. Pridobljeno s: http://origins.osu.edu/article/illegalization-marijuana-brief-history/page/0/0

Dodaj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.